No abstract

The local schools have always been the centers of the cultural and social life of the Slovenian communities. Functioning as a socio-cultural center of the local community, the school greatly surpassed its primary role of providing education to children. The process of urbanization that reached rural areas as well as the secularization of lifestyles brought about very interesting changes to the previously expanded function of local schools. In the research study we conducted in 2014 and 2015 we examined how contemporary schools perceive the need for collaboration and participation in their local environments. The results of qualitative analysis indicate that merging or closing of local schools could have negative demographic and socio-cultural consequences. Furthermore, the analysis has also revealed the underused potential of the localities lacking tradition, such as new urban areas where the school could be the crucial element in the social organization of the local community.

V uvodnem teoretskem delu študije bomo najprej razjasnili temelje dileme in osnovne pojme izobraževanja odraslih. Zastavili si bomo vprašanje vpetosti Memoranduma o vseživljenjskem učenju v kontinuiteto prizadevanj za višjo stopnjo razvoja posameznika in njegovih zmožnosti. Pogledali bomo, ali ima in zakaj ima izobraževanje odraslih kompenzacijsko vlogo. To bo osnova tudi za raziskovanje pomena neformalnega izobraževanja za razvoj spretnosti v empiričnem delu. Odločili smo se za dve raziskovalni vprašanji, ki ju bomo analizirali na podlagi razpoložljivih podatkov raziskave PIAAC, pri čemer bo težišče na analizi povprečja vseh vključenih držav, vključili pa bomo tudi analizo podatkov za nekaj posameznih držav. Rezultati kažejo na velik pomen neformalnega izobraževanja za dosežke na vseh treh področjih, kjer smo merili stopnje doseženih spretnosti. Vključevanje v neformalno izobraževanje pri tistih z nižjo izobrazbo je imelo bolj pozitivne učinke kot pri tistih s srednjo in višjo izobrazbo. Pomembna ugotovitev je tudi, da neformalnemu izobraževanju, vezanemu na poklic in delo, ne kaže namenjati večje pozornosti kot tistemu, ki poteka mimo teh potreb. Pri nekaterih izmerjenih spretnostih se je pokazalo, da so v vseh primerih dosegali boljše rezultate tisti, ki so bili vključeni v neformalno izobraževanje, ki ni bilo povezano s potrebami dela in poklica.

KOMENT AR K PRISPEVKU "Vee pozornosti nasemu strokovnemu izrazju ali kako do poenotenja raznolikega"Prijetno me je presenetila razprava dr. Z. Jelenca v zadnji stevilki Andragoskih spoznanj (Jelenc, 2004) o pomenu uveljavljanja in ustrezne rabe strokovnega izrazja v razpravah in zapisih, ki se nanasajo na podrocje vzgoje, izobrazevanja in ucenja. Razprava je se posebej dobrodosla, saj prihaja v casu, ko se vse pogosteje govori o paradigmatskem premiku v pojmovanju, koncipiranju in praksi na podrocju vsezivljenjskega ucenja in posebej vsezivljenjskega izobrazevanja. Soglasam tudi z njegovim mnenjem, da v slovenskem strokovnem prostoru potrebujemo konsenz o temeljnih pojmih, ki pokrivajo to podrocje, in ustreznih izrazih zanje, tega pa seveda ne bo mogoce doseCi, ce ne bomo izpeljali ustreznega dogovarjanja med razlicnimi znanstvenimi disciplinami.

Ko sem bil še študent pedagogike, v tistem času edine, bolj ali manj monopolne znanosti, ki se je ukvarjala z vprašanji izobraževanja, je v nekem na pol resnem pogovoru tedanji vodilni pedagog dr. V. Schmidt označil andragogiko kot »trojanskega konja pedagogike«. To je bilo v času, ko se je andragogika borila za svoje mesto v okviru študija pedagogike.