uvod: junak in junaško dejanje poskus opredelitve pojma junak je svojevrstna zagata. z gotovostjo lahko trdimo, da ni enopomenski. besednjak slovenskega knjižnega jezika za pojem junaka navaja pet pomenov (sskj). z gotovostjo lahko trdimo tudi, da junak ni vsakdo. to še ne pomeni, da vsakdo ne more postati junak. v zborniku Heroji in slavne osebnosti na Slovenskem (jezernik 2013) in tematski številki Traditiones z naslovom Leaders and Heroes of the Nation (Fikfak 2014a) se pojmovno prekrivajo, razširjajo in ožijo naslednji pojmi: junak, heroj, véliki mož ali velmož, slavni junak, pomembnež, vodja, oče (naroda), zgodovinska, javna in slavna osebnost ter (npr. glasbena, filmska) zvezda. zgodi se, da je literarni junak (ivan Cankar v zbirki črtic Moje življenje) hkrati véliki mož literature. junaki so, kot lahko razberemo v obeh omenjenih delih, vedno junaki nečesa: dela, boja (za svobodo), vojne, revolucije, naroda itn. junaki (za nas) pa so lahko hkrati antijunaki, zločinci, razbojniki (za druge), na primer t. i. dobri razbojniki. opisuje jih eric hobsbawm (2015), ko piše o bojevnikih za šibke proti močnim, o razbojnikih, ki so si prizadevali za pravico v vladavini krivice. z ambivalentno 1 noto so pomembna sestavina pripovedi ciklizma nekdaj t. i. ljudske, danes t. i. popularne kulture. v analizi konstruiranja generala anteja gotovine kot heroja je tomislav pletenac ugotovil, da je bil general gotovina »za del prebivalcev povezan s hajduško tradicijo, ki je sama po sebi ambivalentna, saj je hajduk na eni (uradni) strani interpretiran kot razbojnik, na drugi pa, glede na to, da je bila oblast na balkanu vse do konca prve svetovne vojne tuja, tudi kot bojevnik za svobodo« (pletenac 2014: 122).

Človeško bitje je rojeno v predmetni svet in z odraščanjem naraščajo tudi njegovo znanje, spomini, čustva in vrednote, povezane s predmeti. Ti v življenju posameznika nimajo le praktične, to je funkcionalne vrednosti, marveč pomembno povezovalno, pa tudi ločevalno vlogo. Pomen predmetov je odvisen predvsem od njih samih in od kontekstov, od tega, kdo jih izdela in kako, kako se uporabljajo, sprejemajo ali odklanjajo, izboljšujejo, spreminjajo in prenašajo. Nekateri med njimi imajo za posameznika in skupnost posebno funkcijo: delujejo kot znaki, s katerimi sporočajo vrednote, nazore, družbeni in ekonomski položaj, etnično pripadnost, verovanje in drugo. Zaradi tega daje materialna kultura vedno zanesljive podatke o ljudeh -o nas samih, pa tudi o drugih, danes, v preteklosti in tudi v prihodnosti, tako kot npr. predmeti v muzejih, v trgovinah ali v domačih omarah. Tudi v sodobnosti, v času širitve pomena virtualnega sveta, so predmeti pomemben del naše eksistence in komunikacije, so vidni, zelo povedni in razumljivi indikatorji, kaj smo.Zanimanje za materialno kulturo in preučevanje predmetov je staro toliko, kolikor je star interes za ljudi kot posameznike in skupnosti. Že med začetniki evropske etnologije je bilo živo tudi zanimanje za predmete in materialno kulturo. Kaj so imeli ljudje oblečeno, kako in kje so živeli ter stanovali, kaj je sestavljalo njihove jedilne obroke, katere in kakšne so bile njihove značilne praznične jedi ter katera orodja in pripomočke so uporabljali pri delu, so samo nekatera vprašanja, ki so jih preučevali narodopisci in etnologi v dolgi zgodovini raziskovanja tega področja.

No abstract

The evening ritual of putting a child to sleep, as we know it in Slovenia today, originates from the period of bourgeois family formation. An important part of this ritual is the lullaby. The archaic form of calming with rhythm (rocking) and droning is much older than the middle-class family. When falling asleep, the child is in a liminal state, and by singing a lullaby the singer is also in a liminal state. The analysis of texts of selected Slovene folk lullabies showed that lullabies are constructed in an oneiric manner and are therefore liminal. The analysis relied primarily on Freudian psychoanalytic thought.

-