Antimicrobial therapy for acute cholecystitis: Tokyo Guidelines

Abstract

Acute cholecystitis consists of various morbid conditions, ranging from mild cases that are relieved by the oral administration of antimicrobial drugs or that resolve even without antimicrobials to severe cases complicated by biliary peritonitis. Microbial cultures should be performed by collecting bile at all available opportunities to identify both aerobic and anaerobic organisms. Empirically selected antimicrobials should be administered. Antimicrobial activity against potential causative organisms, the severity of the cholecystitis, the patient’s past history of antimicrobial therapy, and local susceptibility patterns (antibiogram) must be taken into consideration in the choice of antimicrobial drugs. In mild cases which closely mimic biliary colic, the administration of nonsteroidal anti-inflammatory drugs (NSAIDs) is recommended to prevent the progression of inflammation (recommendation grade A). When causative organisms are identified, the antimicrobial drug should be changed for a narrower-spectrum antimicrobial agent on the basis of the species and their susceptibility testing results.

Akutno vnetje žolčnika – zgodnja operacija ali poskus konzervativnega zdravljenja?

“…Najpogostejši povzročitelji akutnega vnetja žolčnika izvirajo iz zgornje prebavne cevi (19). Ko pridobimo izvide kužnin in obču-tljivost izoliranih bakterij na antibiotike, lahko pričnemo z usmerjenim antibiotičnim zdravljenjem.…”

“…Ko pridobimo izvide kužnin in obču-tljivost izoliranih bakterij na antibiotike, lahko pričnemo z usmerjenim antibiotičnim zdravljenjem. Najprej uvedemo empirično zdravljenje z antibiotikom na podlagi poznavanja najpogostejših povzročiteljev, če pa imamo mikrobiološki izvid odvzetih kužnin, se ravnamo glede na občutljivost izoliranih bakterij za določene antibiotike (19). Izogibamo se nepotrebnemu in podaljšanemu dajanju antibiotikov širokega spektra zaradi nevarnosti pojava odpornosti na antibiotike.…”

“…Izogibamo se nepotrebnemu in podaljšanemu dajanju antibiotikov širokega spektra zaradi nevarnosti pojava odpornosti na antibiotike. Japonske smernice priporočajo izbiro antibiotika tudi glede na resnost bolezni v skladu z njihovo klasifikacijo (19). Slovenska priporočila se ravnajo po svetovnih in japonskih smernicah, poleg tega pa se priporočeno antibiotično zdravljenje pri nas prilagaja aktualni epidemiološki situaciji občutljivosti najpogostejših povzročiteljev na antibiotike.…”

“…Pri blagi obliki vnetja (stopnja 1) gre najpogosteje za okužbo z Escherichio coli, zato se priporoča zdravljenje z enim antibiotikom (Tabela 2). V prvi vrsti se priporoča uvedba amoksicilina s klavulonsko kislino v peroralni obliki (19,20). Od preostalih antibiotikov lahko uvedemo kombinacijo ciprofloksacina in metronidazola v intravenski ali peroralni obliki ter ertapenem v intravenski obliki.…”

“…Za bolnike s hudo obliko, ko gre pogosto za polimikrobno okužbo, se empirično priporočajo cefalosporini 3. generacije, fluorokinoloni in karbapenemi. Potrebno je poudariti, da neustrezna ali čezmerna uporaba cefalosporinov 3. in 4. generacije ter karbapenemov pri-vede do pojava multirezistentnih sevov bakterij (19). Hitro uvajanje antibiotikov širokega spektra je še posebej pomembno za ogrožene skupine bolnikov s pridruženimi boleznimi, imunsko oslabele bolnike, sladkorne bolnike, bolnike z različnimi vsadki (žilne opornice, žil-ni grafti, osteosintetski material) in pri okužbi z odpornimi bakterijami (19,20).…”