Introduction to the Geographical Study of Viticulture and Wine Production

Vinski turizem z geografskim poreklom

“…Knjiga je dosegla precejšen komercialni uspeh, vendar ji akademska srenja očita premajhno poglobljenost za univerzitetni nivo. Eden od kritikov je Percy H. Dougherty, urednik doslej najbolj celovite monografije s področja geografije vina z naslovom The geography of wine: regions, terroir and techniques, ki je nastala po več letih sistematičnega dela skupaj s petindvajsetimi sodelavci, soavtorji besedil, urejenih v pet vsebinskih sklopov, in sicer: splošni (pregledni), regionalni, fizični, kulturni in ekonomski ter tehnike oziroma orodja (Dougherty 2012).…”

“…To se kaže tudi v aplikativnosti samega koncepta terroir, ko mnoge države vzpostavijo zavezujoče sisteme pravil, ki definirajo specifične vinske regije: npr. francoski AOC -Appellation d'Origine Contrôlée, italijanski DOC(G) -Denominazione di Origine Controllata (e Garantita) ali pa ameriški AVA -American Viticultural Area (Dougherty 2012). V Sloveniji je tovrstna delitev zakonsko opredeljena na tri vinorodne dežele in devet vinorodnih okolišev (Zakon o vinu 2006).…”

“…Zlasti v Franciji, Italiji in Španiji težko najdemo steklenico vina, na kateri bo napisano ime sorte grozdja, saj že ime regije oziroma geografsko poreklo predpostavlja vsebino (vino) iz točno določene sorte ali sort, če gre za zvrst. Rdeče vino iz Burgundije je tako vedno modri pinot (burgundec), za toskanski chianti je jasno, da gre za sorto sangiovese, vino barolo je iz sorte nebbiolo in famozni bordojci so vedno iz kombinacije cabernet sauvignona, merlota in cabernet franca (Dougherty 2012). Definicija se v originalu glasi: »Vitivinicultural ‚terroir' is a concept which refers to an area in which collective knowledge of the interactions between the identifiable physical and biological environment and applied vitivinicultural practices develops, providing distinctive characteristics for the products originating from this area.…”

“…Manjša kot je geografska enota, pomembnejši je vpliv terroirja. In večje kot je območje pridelave, manj izrazit je terroir kot neka značilna ali posebna lastnost (Dougherty 2012).…”

“…Trikotnik »terroir« (slika 2) nakazuje na relativnost pomena terroir, ki se spreminja z velikostjo geografskega območja, torej z merilom. Predvsem kaže na regionalno hierarhičnost, pri čemer je učinek terroirja obratno sorazmeren z velikostjo vinogradniškega območja za pridelavo grozdja, iz katerega nastane bolj ali manj značilno vino (Dougherty 2012).…”