Is There a Size Premium for Nations?

Abstract

This paper examines whether there is a premium in country size. We study whether there are significant gains from being a small or a large country in terms of certain socioeconomic indicators, and how large this premium is. Using panel data for 200 countries over 50 years, we estimate premia for various sizes of nations across a variety of key economic and socioeconomic performance indicators. We find that smaller countries are richer, have larger governments, and are more prudent in terms of fiscal policies than larger ones. Smaller countries seem to be subject to higher absolute and per capita costs for provision of essential public goods, which may lower their socio-economic performance in terms of health and education. In terms of economic performance, small countries seem to do better than large countries, compensating for smallness by relying on foreign trade and foreign direct investment. The latter comes at the cost of higher vulnerability to external shocks, resulting in higher volatility of growth rates. This paper's findings offer essential guidance to policymakers, international organizations, and business researchers in general, especially those assessing a country's economic or socioeconomic performance or potential. The study implies that comparisons with medium-sized or large countries may be of little utility in predicting the performance of small countries.

Ekosistemska družbena ureditev. Drugi zvezek: Slovenija in Evropa

“…Jože P. Damijan (2021) izrazito negativno ocenjuje nemško energetsko politiko (v nasprotju s francosko, temeljno zasnovano na jedrski energiji) in upa, da po hitremu zaprtju TEŠ 6 leta 2033 ne bomo postali energetsko povsem odvisni od uvoza električne energije ter s tem od geopolitičnih razmer v svetu in različnih ekonomskih in energetskih šokov. Upa, da bomo leta 2033 imeli na voljo ekvivalentno zamenjavo za TEŠ 6, kar pa je po njegovem mnenju lahko le JE Krško 2 v kombinaciji s hidroelektrarnami na srednji Savi in morda še Muri.…”

“…Sonaravna tehnološka prenova slovenske industrije in trajnostna raba domačih mozaičnih naravnih virov, povečevanje samooskrbe, odpiranje novih zelenih produktivnih delovnih mest višje dodane vrednosti v vseh slovenskih občinah, regijah je pravi razvojno--ekološki odgovor Slovenije tudi na izzive obsega zaposlovanja. Damijan (2020a; upravičeno opozarja na tehnološko zaostajanje Slovenije (in celotne Evrope), zato predlaga obsežno povečanje javnih vlaganj v raziskave, razvoj in univerze, novo tehnološko politiko (tehnološka agencija, financiranje 2000 mladih raziskovalcev iz gospodarstva, razpršeno financiranje novih idej in potencialnih inovacij) ter novo politiko financiranja potencialno prebojnih tehnologij (tehnološki sklad kot javni sklad tveganega kapitala).…”

“…Vendar velja prisluhniti določeni skepsi Jožeta Vogrinca ( 2013), ali smo državljani Slovenije sposobni odpreti novo razvojno perspektivo Slovenije, saj splošno krizo v Sloveniji dodatno hromi kriza legitimnosti novega vladajočega razreda, ki je po njegovem mnenju povsem nesposoben odpreti razvojne alternative. Damijan (2020a; se zavzema za temeljito strukturno prilagoditev EU in Slovenije, ki jo je sicer nova Evropska komisija predstavila leta 2020 kot strategijo zelenega in digitalnega prehoda (odgovor na podnebne in strukturne probleme) in dodatno še z Načrtom za okrevanje in povečanje odpornosti kot odgovorom na korona krizo. V ta namen je Evropska komisija oblikovala ustrezne razvojne prioritete, v okviru katerih bo razdeljevala sredstva iz večletnega finančnega okvira (2021-2027) in iz t. i. pandemičnega paketa.…”

“…V ta namen je Evropska komisija oblikovala ustrezne razvojne prioritete, v okviru katerih bo razdeljevala sredstva iz večletnega finančnega okvira (2021-2027) in iz t. i. pandemičnega paketa. Damijan (2020a; za Slovenijo (za okoli 10 milijard evrov skupnih sredstev iz obeh virov) predlaga skupno razvojno strategijo z jasnimi nacionalnimi prioritetami, oblikovano okoli petih stebrov:…”