IzvlečekUDK 551.44 Robert G. Loucks: Medsebojno združeni porušeni paleokraški jamski sistemi in deformacije nad njimi ležečih plastipregled Medsebojno združeni porušeni paleokraški jamski sistemi in deformacije nad njimi ležečih plasti predstavljajo izrazite diagenetsko/strukturne oblike karbonatnih zaporedij v bližini sestavljenih geoloških nezveznosti. Osnovno zgradbo posameznega sistema lahko razdelimo na dva dela. Spodnji zakraseli del, kjer je gostota jam velika, je ohranjen v obliki masivnih breč, ki pogosto kažejo v tlorisu vzorec sestavljen iz ravnih odsekov. Za deformirane plasti, ki prekrivajo porušene jamske sisteme, so značilne velike skledaste do škatlaste uleknine, ki jih sekajo prelomi in razpoke. Regionalno gradijo združeni paleokraški jamski sistemi tega tipa vzorec velikega merila (zajemajo območja velika stotine do tisoče kvadratnih kilometrov), sestavljen iz ravnih odsekov in vključuje območja zgoščenih združenih brečastih teles, ločenih z relativno neprizadeto prikamnino. Tak vzorec lahko kaže na razvoj paleokraškega jamskega sistema vzdolž razpoklinskih con. Porušeni paleokraški jamski sistemi predstavljajo velike kompleksne pojave, ki odražajo organiziranost velikega merila. Za opredelitev zgradbe in razprostranjenosti popolnega paleokraškega jamskega sistema teh dimenzij potrebujemo podatke seizmičnih raziskav ali izdanke dimenzij gorovja. Ključne besede: pelokraški jamski sistemi, paleokras, deformacije, jamski sistemi. Coalesced, collapsed-paleocave systems and associated suprastratal deformation appear to be prominent diagenetic/structural features in carbonate sections at/near composite unconformities. The basic architecture of the system can be divided into two sections. The lower karsted section, where high-density cave formation took place, is preserved as massive breccias commonly displaying a rectilinear pattern in map view. The overlying suprastratal deformation section is characterized by large, circular to linear sag structures containing faults and fractures. Regional distribution of coalesced, collapsed-cave systems commonly appears as large-scale (hundreds to thousands of square kilometers in area), rectilinear patterns with areas of concentrated, coalesced breccias separated by relatively undisturbed host rock. This pattern may reflect development of the paleocave system along fracture swarms. Collapsed-paleocave systems are large, complex features that show broad-scale organization. The complete paleocave system may need seismic data or large, mountain-scale outcrops to define their architecture and distribution.