4 Integriranje dohodkov v sodobni kmečki ekonomiji

Abstract

Integriranje dohodkov v kmečki ekonomiji je bila zgodovinska stalnica (Panjek, Larsson in Mocarelli 2017). V prispevku se osredotočamo na integriranje dohodkov kmečkih in podeželskih gospodarstev v sodobni kmeč-ki ekonomiji. V zadnjih dveh desetletjih so se v evropskem in v slovenskem kmetijstvu zgodile pomembne strukturne spremembe. Med njimi je upad števila kmetij. Povečala sta se število večjih kmetij in njihova povprečna velikost (Bojnec in Latruffe 2013). Ne samo odkup zemljišča, temveč zlasti zakup zemljišč je postal pomemben dejavnik za povečanje števila večjih kmetijskih gospodarstev in povečanje njihove povprečne velikosti. V Sloveniji to kaže na tržno sprostitev tradicionalno močne povezave med družinskim lastništvom kmetijske zemlje ter njeno lastno obdelavo ter obratovanjem na družinskem zemljišču. Zaradi tega so se povečale transakcije na trgu zemlje in zakupa zemljišč. Porast zakupa zemlje je osredotočen na obdelavo zemlje več kmetij, ki so prenehale kmetovati. Za sodoben razvoj je značilno večje število lastnikov zemljišč, kot je upravljavcev in obdelovalcev zemljišč oz. tistih kmetij, ki dejansko obdelujejo zemljo. Ta razvojni vzorec je podoben nekaterim državam v zahodni Evropi, kot sta Belgija in Francija, kjer je delež rabe zemljišč na najetih zemljiščih precejšen.Velik delež kmetijskih gospodarstev na slovenskih podeželskih območjih je tradicionalno združeval zaposlitvene in dohodkovne dejavnosti na kmetiji in zunaj nje (Knific in Bojnec 2015). Ti vzorci zaposlovanja in 4 Integriranje dohodkov v sodobni kmečki ekonomiji

Integrirana kmečka ekonomija: koncept in dejstva

“…³ Temeljni projekt Koncepti kmečke ekonomije: teoretični in empirični primerjalni pristop, 15.-20. stoletje (a rr s j 6-1799, 2019-2022). ⁴ Ines Beguš (2017;2018a;2018b), Matjaž Bizjak (2017;, Štefan Bojnec (2017;, Alessandra Bulgarelli Lukacs (2017), Alessio Fornasin in Claudio Lorenzini (2017), Tanja Gomiršek (2018), Katja Hrobat Virloget (2017;, Aleksej Kalc (2017;, Petra Kavrečič (2017;, Nataša Kolega (2017), Jesper Larsson (2017), Žarko Lazarević (2017;, Luca Mocarelli in Paolo Tedeschi (2017), Mats Morell (2017), Satoshi Murayama idr. (2017), Eva-Lotta Päiviö (2017), Renato Sansa (2017), Anna Westin, Maths Isacson in Tommy Lennartsson (2017); Lev Centrih in Polona Sitar (2022).…”

“…Najverjetneje to niti ni bil cilj, saj se raziskave o pluriaktivnosti zanimajo predvsem za ana-⁵ Pluriaktivnost je eden izmed izrazov, s katerimi se opredeljujejo tudi sodobne oblike diverzifikacije dohodka na evropskih kmetijah: gl. Bojnec (2017).…”