Preiskovani so bili vzorci zvarov feritnega nerjavnega jekla X6Cr17 (W.Nr. 1.4016). Prikazane so metalografske zna~ilnosti pre~nega in kro`nega zvara. Dolo~ena je bila hitrost korozije v dveh korozijskih medijih in pri dveh temperaturah. Predstavljeni so rezultati osnovnega materiala, dveh zvarov in dveh primerjalnih materialov, jekla X2CrTi17 in malooglji~nega jekla DC01 EN10130. Rezultati preiskave so pokazali, da se v zvaru pove~a velikost zrn, po mejah zrn pa je izlo~ena martenzitna faza, oboje pa vpliva na korozijsko obstojnost. Nobeden od preiskovanih vzorcev ni pokazal izrazite pasivacije povr{ine pri elektrokemijskem korozijskem preizkusu. Klju~ne besede: feritno nerjavno jeklo, metalografija, zvar, korozijska odpornost Samples of welds made from the ferritic stainless steel X6Cr17 (W.Nr. 1.4016) were investigated. Here we present the results of the metallographic charaterisations of these welds. We determined the corrosion rate in two corrosion media at two temperatures. The results from the base material and two welds are presented and compared with the steel X2CrTi17 and the low-carbon steel DC01 EN10130. The results revealed enlarged grains in the weld and martensite at the grain boundaries, both have an influence on the corrosion resistance. None of the investigated samples showed distinctive passivation of the surfaces during the electrochemical corrosion tests. Keywords: ferritic stainless steel, metallography, weld, corrosion resistance
UVODFeritna nerjavna jekla so poceni, cenovno stabilna in korozijsko odporna jekla. Uporaba teh nerjavnih jekel je pogosta v avtomobilski industriji, pri izdelavi kuhinjskih pripomo~kov in naprav ter tudi na drugih podro~jih. Feritna nerjavna jekla se zaradi njihove dobre toplotne prevodnosti in majhnega toplotnega raztezka uporabljajo tako za izdelavo dimnikov, glu{nikov, izpu{nih sistemov, pritrdilnih elementov, kot tudi za grelne elemente, ki se jih uporablja v kopelih staljene soli za toplotno obdelavo, v konstrukcijske namene in podobno. [1][2][3][4][5] Pri visokih temperaturah iz taline nastaja faza delta ferita (d), ki se potem ko kristalizira, pri ohlajanju ne spremeni. Te popolnoma feritne mikrostrukture se ne da toplotno obdelati. Neprisotnost fazne premene razlo`i, zakaj so pri ogrevanju ta jekla nagnjena k rasti zrn.Feritna faza v zvaru in toplotno vplivana cona sta ob~utljivi na intersticijske elemente, kot sta ogljik in du{ik, ki pri visokih temperaturah z difuzijo spremenita feritno fazo v avstenit. Ta avstenit pa se pri ohlajanju po mejah zrn pretvori v martenzit (krhek). Dodaten problem je tudi z rastjo zrn v toplotno vplivani coni in v zvaru. 6,7 Za zadr`anje duktilnosti feritne strukture, ki vsebuje tudi martenzit, je potrebno izvr{iti toplotno obdelavo~im prej po zaklju~nem varjenju. Ta obdelava za odpravo napetosti se izvede pri maksimalni temperaturi 750-800°C, kar je malo pod temperaturo nastanka avstenita v podro~jih bogatih z ogljikom. Namen te obdelave je popustiti martenzit, zmanj{ati zaostale napetosti v zvaru ter pove~ati`ilavost zvarn...