Avtorjeva prezenca v izvlečkih humanističnih znanstvenih člankov v slovenščini in hrvaščini

Abstract

Izvleček je sestavni del znanstvenega besedila, vendar po svoji strukturi deluje tudi kot samostojno besedilo, ki na kratko predstavi besedilo v nadaljevanju. Z bralčevega vidika je izvleček prvi stik z besedilom, zato ima ključno vlogo za nadaljnje branje celotnega besedila. Lahko rečemo, da je, poleg seznanjanja z vsebino besedila, njegova glavna sporazumevalna funkcija prepričevanje bralca, da je vsebina relevantna in vredna nadaljnjega branja. Da bi to dosegel, avtor uporabi različne retorične strategije, ki so delno pogojene s prakso določene akademske skupnosti in njenimi kulturološkimi značilnostmi, delno pa so del individualnega stila. V prispevku so obravnavane različne strategije avtorjeve prezence v izvlečkih jezikoslovnih znanstvenih člankov. Z metodo korpusne analize v prvem delu raziskave določim vrste in pogostnost preučevanih strategij, v drugem delu pa s kontrastivno metodo ugotavljam podobnosti in razlike oziroma odstopanja med korpusoma izvlečkov v slovenščini in hrvaščini. Čeprav sta jezika sorodna in izhajata iz podobne kulturne tradicije, rezultati raziskave kažejo rabo različnih strategij v akademskem pisanju, kar bi lahko nakazovalo kulturno specifičnost v obravnavanih jezikih.