Namen: Slovenski knjižni trg se trenutno sooča s težavami, ki so med drugim tudi posledica neoptimalnih procesov pri upravljanju z metapodatki. V raziskavi smo želeli ugotoviti, katere so najpogostejše ovire in priložnosti na tem področju z vidika katalogizatorjev, saj so le-ti eni izmed najpomembnejših prejemnikov podatkov o knjigah in imajo dober vpogled v trenutno situacijo.Metodologija/pristop: V raziskavi je sodelovalo šest slovenskih katalogizatorjev, ki se v Narodni in univerzitetni knjižnici in v Univerzitetni knjižnici Maribor ukvarjajo s pripravo CIP zapisov. Za pridobivanje odgovorov smo pripravili strukturirane intervjuje, ki smo jih z udeleženci izvedli osebno in po elektronski pošti.Rezultati: Slovenski katalogizatorji pri svojem delu opažajo, da metapodatki predvsem manjšim in neprofesionalnim založnikom povzročajo težave, ki pogosto izvirajo iz pomanjkanja znanja. Problematičen je tudi trenuten način posredovanja podatkov, ki jih morajo založniki za izpolnjevanje vseh zakonsko potrebnih postopkov poslati prek različnih sistemov. Kljub nekaterim pomislekom katalogizatorji vidijo kar nekaj priložnosti za prevzemanje založniških metapodatkov in uvedbo enotnega sistema za opisovanje knjig. Menijo, da spletni servis Catsi predstavlja dobro osnovo za optimizacijo procesov in standardizacijo zapisov, vendar bi ga bilo treba za ta namen nadgraditi.Omejitve raziskave: Poleg majhnega števila udeležencev je raziskava omejena tudi zaradi priložnostnega vzorčenja. Rezultatov ne moremo posploševati, saj je prikazan le vidik sodelujočih katalogizatorjev in ne tudi drugih akterjev na slovenskem knjižnem trgu.Izvirnost/uporabnost raziskave: Rezultati izpostavljajo trenutno problematiko metapodatkov za knjige in predstavljajo osnovo za nadaljnje študije. Pomembni so tako za praktike, ki se z identificiranimi težavami soočajo, kot tudi za snovalce sistemov, ki bi želeli optimizirati postopek upravljanja z metapodatki.
