“…Pomanjkanje železa je v svetu še vedno velik problem, anemija zaradi pomanjkanja železa (APŽ) pa v svetovnem merilu najpogostejša prehranska motnja.3 Najbolj ogroženi skupini za razvoj pomanjkanja železa in zato anemije so otroci do petega leta starosti in ženske v rodni dobi.21 Kljub temu da večina te problematike izvira iz držav v razvoju, kjer ima APŽ do 50 % otrok, mlajših od 5 let, je neredka tudi v Evropi, saj naj bi bila APŽ prisotna pri 3-7 % mlajših otrok, prevalenca pomanjkanja že-leza pa znaša tudi do 26 %.3,5,21 Pri mlajših otrocih je tveganje za pomanjkanje železa visoko predvsem zaradi velikih potreb po PregLedni čLanek/reView železu v obdobju rasti v kombinaciji z nizkim vnosom le-tega, tveganje za nastanek anemije pa je največje pri 3-4 mesecih starosti.5,21 Preprečevanje pomanjkanja železa pri dojenčkih in otrocih je zelo pomembno za doseganje optimalnega razvoja možga-nov, saj je železo izjemnega pomena za mielinizacijo, dendritogenezo, delovanje nevrotransmiterjev in presnovo nevronov ter celic glije. 5 -7,11,12,18,21,24 Prav tako so imeli ti otroci značilno višjo raven feritina in znatno manjše tveganje za razvoj pomanjkanja že-leza pri 3-6 mesecih starosti.5-7,12,18,20,21 Pri tem imajo največjo korist od OPP prav otroci, ki imajo povečano tveganje za razvoj APŽ (manjša velikost ob rojstvu, mati z APŽ).7 Številni avtorji so OPP označili kot varen, enostaven in poceni ukrep za zniževanje pojavnosti APŽ pri otrocih v razvijajočih se državah. 3,5,6 OPP pa je pokazala koristi tudi pri otrocih v regijah s sorazmerno nizko prevalenco pomanjkanja železa, zato bi bilo smiselno razmisliti o njeni uvedbi tudi v teh območjih, seveda pri porodih ob roku in po nezapletenih nosečnostih.5…”