Effects of delayed compared with early umbilical cord clamping on maternal postpartum hemorrhage and cord blood gas sampling: a randomized trial

Abstract

Delayed cord clamping, compared with early, did not have a significant effect on maternal postpartum hemorrhage or on the proportion of valid blood gas samples. We conclude that delayed cord clamping is a feasible method from an obstetric perspective.

Bridging the Gap between Evidence and Practice: A Systematic Review—When Is the Best Time to Clamp the Infant’s Umbilical Cord in Term Low-Risk Women?

“…According to the following review studies Duley et al [5], Kohn [19], and Committee on Obstetric Practice [20] this theory has never actually been verified. In a large randomized study, Andersson et al [21] noted no significant differences in postpartum hemorrhage groups of mothers whether the cord was cut and clamped early or late.…”

Primerjava Prednosti in Slabosti Takojšnje Ter Odložene Prekinitve Popkovnice Pri Novorojenčku

“…Pomanjkanje železa je v svetu še vedno velik problem, anemija zaradi pomanjkanja železa (APŽ) pa v svetovnem merilu najpogostejša prehranska motnja.3 Najbolj ogroženi skupini za razvoj pomanjkanja železa in zato anemije so otroci do petega leta starosti in ženske v rodni dobi.21 Kljub temu da večina te problematike izvira iz držav v razvoju, kjer ima APŽ do 50 % otrok, mlajših od 5 let, je neredka tudi v Evropi, saj naj bi bila APŽ prisotna pri 3-7 % mlajših otrok, prevalenca pomanjkanja že-leza pa znaša tudi do 26 %.3,5,21 Pri mlajših otrocih je tveganje za pomanjkanje železa visoko predvsem zaradi velikih potreb po PregLedni čLanek/reView železu v obdobju rasti v kombinaciji z nizkim vnosom le-tega, tveganje za nastanek anemije pa je največje pri 3-4 mesecih starosti.5,21 Preprečevanje pomanjkanja železa pri dojenčkih in otrocih je zelo pomembno za doseganje optimalnega razvoja možga-nov, saj je železo izjemnega pomena za mielinizacijo, dendritogenezo, delovanje nevrotransmiterjev in presnovo nevronov ter celic glije. 5 -7,11,12,18,21,24 Prav tako so imeli ti otroci značilno višjo raven feritina in znatno manjše tveganje za razvoj pomanjkanja že-leza pri 3-6 mesecih starosti.5-7,12,18,20,21 Pri tem imajo največjo korist od OPP prav otroci, ki imajo povečano tveganje za razvoj APŽ (manjša velikost ob rojstvu, mati z APŽ).7 Številni avtorji so OPP označili kot varen, enostaven in poceni ukrep za zniževanje pojavnosti APŽ pri otrocih v razvijajočih se državah. 3,5,6 OPP pa je pokazala koristi tudi pri otrocih v regijah s sorazmerno nizko prevalenco pomanjkanja železa, zato bi bilo smiselno razmisliti o njeni uvedbi tudi v teh območjih, seveda pri porodih ob roku in po nezapletenih nosečnostih.5…”

“…5 -7,11,12,18,21,24 Prav tako so imeli ti otroci značilno višjo raven feritina in znatno manjše tveganje za razvoj pomanjkanja že-leza pri 3-6 mesecih starosti.5-7,12,18,20,21 Pri tem imajo največjo korist od OPP prav otroci, ki imajo povečano tveganje za razvoj APŽ (manjša velikost ob rojstvu, mati z APŽ).7 Številni avtorji so OPP označili kot varen, enostaven in poceni ukrep za zniževanje pojavnosti APŽ pri otrocih v razvijajočih se državah. 3,5,6 OPP pa je pokazala koristi tudi pri otrocih v regijah s sorazmerno nizko prevalenco pomanjkanja železa, zato bi bilo smiselno razmisliti o njeni uvedbi tudi v teh območjih, seveda pri porodih ob roku in po nezapletenih nosečnostih.5…”

“…Nekatere niso pokazale povečane pojavnosti klinične zlatenice, viš-jega celokupnega bilirubina v serumu ali povečanega tveganja za fototerapijo zaradi zlatenice pri otrocih, pri katerih je bila opravljena OPP. 1,3,5,6,11,18,20 Po drugi strani van Rheenen in Brabin v svojem sistematskem pregledu navajata 12 % večje tveganje za pojav hiperbilirubinemije pri otrocih po OPP, vendar v treh nemških študijah ti otroci niso potrebovali fototerapije ali izmenjevalne transfuzije.9 Glede na podatke iz najnovej-PregLedni čLanek/reView šega Cochranovega pregleda je 2,74 % otrok iz skupine s TPP in 4,26 % otrok iz skupine z OPP potrebovalo fototerapijo zaradi zlatenice, vendar pri njih niso našli razlike v pogostosti klinične zlatenice.12 Kljub možnem zapletu z zlatenico naj bi imela po mnenju nekaterih avtorjev OPP zaradi ugodnega vpliva na hemoglobin in zaloge železa prednost pred TPP predvsem v centrih, kjer je na voljo zdravljenje s fototerapijo. 12 Dihalna stiska oziroma prehodna tahipneja novorojenčka je še eden v vrsti neželenih sopojavov, ki jih povezujejo z OPP, in naj bi bil rezultat upočasnjene absorpcije tekočin v pljučih zaradi povečane količine krvi, ki je posledica OPP.6 Anderssonova in sodelavci v randomizirani študiji niso našli razlike v pojavnosti simptomov, povezanih z dihali, pri dojenčkih v obeh skupinah,5 medtem ko si rezultati drugih študij precej nasprotujejo in navajajo različne incidence sopojava pri obeh skupinah novorojenčk-ov.6,12,18,20…”

“…[1][2][3][4][5][6][7] Danes je TPP pri novorojenčku ena od treh komponent aktivnega vodenja tretje porodne dobe, pri čemer se porodne prakse med državami in znotraj držav razlikujejo.1 Trenutno je TPP v Evropi še vedno prevladujoča praksa.1,5 Anketa iz leta 2003, ki je zajela 1175 porodniških enot v 14 evropskih državah, je pokazala, da se medicinsko osebje v dveh tretjinah enot poslužuje TPP, v eni tretjini pa OPP. V Veliki Britaniji TPP opravljajo v 77 % enot, v sosednji Avstriji v 15 % in na Danskem v 17 %, v Združenih državah Amerike pa je TPP rutinski postopek v porodništvu.6,8 Po nekaterih podatkih v Veliki Britaniji prekine popkovnico v prvih 20 sekundah po rojstvu 74 % porodničarjev in 41 % babic, po spet drugih pa več kot 95 % anketirancev prekine popkovnico v manj kot dveh minutah po rojstvu.5,9 V članku bomo predstavili razloge za uvedbo aktivnega vodenja tretje porodne dobe v porodništvu, orisali fiziologijo placentne transfuzije, predstavili prednosti in slabosti TPP ter OPP in trenutne smernice na tem področju.…”