European Products

Folkloristika in kritično preučevanje dediščine

“…4 Politika dediščini »omogoča ali onemogoča mobilizacijo in reprezentacijo, skozi estetsko presojo poteka njena valorizacija, skozi ekonomska očala pa njeno lastništvo in dolgoročni obstoj« (Muršič 2018: 20). Ob tem pa je dediščinjenje, kot aktiven in strateški proces odbiranja preteklih dogodkov, predmetov in praks, ki jih postavljamo kot ogledalo sedanjosti ter jih povezujemo z določenimi skupki vrednot, ki jih želimo prenesti v prihodnost (Harrison 2013: 4), tesno povezano tudi z evropskimi regulativami, ki se manifestirajo v nacionalnih zakonodajah in projektih, podprtih z evropskimi sredstvi (Welz 2015;Rogelja Caf idr. 2020).…”

Branding Tolmin Cheese

“…planinske paše in predelave mleka v Julijskih Alpah, 11 strukturiranih, nestrukturiranih in mimobežnih pogovorih in korespondenci z različnimi akterji, 12 arhivskih 13 in pisnih virih, pa tudi na primerjavi z ugotovitvami v referenčni literaturi. Med slednjimi gre opozoriti predvsem na raziskave o znamčenju sirov, ki so -ob sicer načelnem poudarjanju potenciala za razvoj podeželja -opozorile na t. i. retradicionalizacijo (Gorlach in Kovách 2006), manjšanje raznovrstnosti, standardizacijo in homologacijo za tržne potrebe (Grasseni 2003(Grasseni , 2017Bowen in De Master 2011), pa tudi na spore pri prilaščanju produktov na transnacionalni, nacionalni in krajevni ravni, med industrijskimi in obrtnimi proizvajalci ter med zasebnimi in (različno organiziranimi in zastopanimi) skupnostnimi interesi (Gorlach in Kovách 2006;May 2017;Welz 2015Welz , 2017Bardone in Spalvēna 2019). V prvi vrsti bi opozorila na primerljive etnografije z alpskih območij, in sicer raziskave Sarah May (2013May ( , 2017 z območja nemških dežel Baden-Württemberg, Bavarska in Hessen, Bernharda Tschofna (2017) iz avstrijskega Voralberga, Maje Godina Golija iz Bohinja (2012, Diega Rinalla in Valentine Pitardi (2019), predvsem pa Cristine Grasseni (2003Grasseni ( , 2007Grasseni ( , 2011Grasseni ( , 2017.…”

“…Vzporedno z registracijo KBZ si je za zaščito označbe porekla prizadevalo Sirarsko društvo Tolminc, ki je ob podpori živilsko-pridelovalnih strokovnjakov z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, Javnega zavoda TNP in Ministrstva za kmetijstvo zastopalo posamične manjše sirarje. Medtem ko so raziskovalci (May 2013(May , 2017Coombe, Ives in Huizenga 2014;Welz 2015;Grasseni 2017) za zaščito geografskih označb ugotovili, da so procese registracije -navadno »od zgoraj navzdol« -sprožili in vodili državni, deželni ali območni administrativni organi in razvojne agencije, to v primeru tolminca drži le pogojno, saj sta oba glavna akterja, torej tako KZ Tolmin kot Sirarsko društvo Tolminc, iz lokalnega okolja. KZ Tolmin, ki je sprožila in vodila postopek registracije KBZ, je zastopnica večine kmetijskih proizvajalcev v Zgornjem Posočju, ki oddajajo mleko zadrugi, ter hčerinske Mlekarne Planika, največjega izdelovalca tolminca.…”