Število bolnikov s kroničnimi boleznimi v razvitem svetu narašča. Nekatere med njimi se razvijejo že v obdobju otroštva in mladostništva. Poleg bremena kronične bolezni in z njo povezanih zapletov je obdobje mladostništva tudi čas, ko zdravstvena obravnava prehaja od pediatra k internistu. Ob tem ne gre zgolj za premestitev bolnika od sistema, osredotočenega na otroka, do sistema, osredotočenega na odraslega, temveč za kompleksen proces, ki se začne zgodaj v času obravnave pri pediatru in stremi k pripravi bolnika na sposobnost neodvisno skrbeti zase ter pomeni postopen prenos odgovornosti s starša na mladostnika. Pediatrična oskrba se od oskrbe odraslih razlikuje predvsem po tem, da gre za multidisciplinaren pristop, ki je osredotočen na družino, in v večini primerov zahteva tesno sodelovanje staršev, obravnava odraslih pa je osredotočena na bolnika in je v glavnem nudena s strani enega zdravnika, pričakuje pa se, da je bolnik ob tem samostojen in neodvisen. Uspešna tranzicija je pomemben del obravnave mladostnika, saj pomaga normalizirati rast in razvoj, spodbuja samostojnost, izboljša komplianco s terapijo in zagotovi ustrezno okolje za kvalitetno nadaljnje življenje. Po drugi strani pa lahko neuspešna tranzicija vodi v neupoštevanje terapije, slabo nadzorovano bolezen s pogostimi poslabšanji, ki predstavljajo velik izziv za izvajalce zdravstvenih storitev.