Fluviokras Žibrške planote s Hotenjskim in Logaškim kraškim poljem

Abstract

Proučevano območje Žibrške planote z okolico je z morfografskega vidika eno od najbolj pestrih fluviokraških območij v Sloveniji. Namen naše raziskave je interpretacija fluviokraških oblik in procesov ter načina delovanja fluviokraških geomorfoloških okolij. V raziskavi smo interpretirali delovanje fluviokraškega površja Žibrške planote in dolin, ki planoto razčlenjujejo. Pojasnili smo tudi delovanje dolin v okolici Žibrške planote, kjer so se površinski vodotoki pretočili v kraški vodonosnik, ter interpretirali geomorfološki razvoj Hotenjskega in Logaškega kraškega polja.

Geomorfologija krasa Slovenije

“…Glede na nadmorsko višino krasa razlikujemo med obalnim, ravninskim, gričevnatim, srednjegorskim in visokogorskim krasom (Veress, 2020). Glede na pomembne nekraške geomorfne procese ločimo glaciokras, preoblikovan z ledeniškim delovanjem (Kunaver, 1983;Smart, 1986;Bavec, Verbič, 2011;Žebre, Stepišnik, 2014a;Žebre, Stepišnik, 2015b;Veress, 2016b;Ferk in sod., 2017), in fluviokras, značilen za območja delovanja fluvialne denudacije in agradacije (Roglić, 1958;Komac, 2004;Stepišnik, 2021b).…”

“…Pokrita kraška pobočja, ki so se oblikovala zaradi součinkovanja kraških procesov s procesi premeščanja sedimenta z različnimi načini spiranja, erozije in plazenja, imenujemo fluviokraška pobočja. Na teh pobočjih se oblikuje poseben tip kraškega geomorfnega sistema, ki ga opredeljujemo kot fluviokras (Gabrovec, 1995;Komac, 2004;Stepišnik, 2021a).…”

“…V okviru klimatske geomorfologije je Roglić (1957) procese uravnavanja povezal s toplejšimi podnebnimi razmerami, ki so bile v pliocenu na območju Dinarskega krasa. Sodobnejša literatura razlaga kraške ravnike kot posledico uravnavanja v erozijski bazi (Gams, 2004;Ford, Williams, 2007a;Stepišnik, 2017b;Stepišnik, 2021b;De Waele, Gutiérrez, 2022), kjer stabilna erozijska baza omogoča kemično denudacijo do njene višine, pod katero se proces denudacije ustavi. To povzroči obsežno uravnavanje kamninske podlage.…”

“…Poplavne ravnice so značilne izključno za plitvi kras, kar pomeni, da so uravnave nastale na območju nihanja gladine podzemne vode v krasu. To je v skladu s prejšnjimi razlagami, da je bil nastanek kraških ravnikov povezan z bližino erozijske baze oziroma z epifreatično hidrogeološko cono (Gams, 2004;Ford, Williams, 2007a;Stepišnik, 2017b;Stepišnik, 2021b;De Waele, Gutiérrez, 2022). Prisotnost kanjonov na vseh kraških ravnikih v Sloveniji potrjuje, da so nastali zaradi denudacije površja do erozijske baze.…”

“…Gams (1973a) je interpretiral morfogenezo teh robnih uravnav kot rezultat večfaznega razvoja polj in tudi kot posledico tektonike. Vendar so poznejše raziskave pokazale, da je nastanek teh uravnav v resnici posledica denudacije sedimentnih uravnav in njihovega preslikanja v kamninsko podlago (Stepišnik, 2021c;Stepišnik, 2021b;Stepišnik, Ferk, 2024).…”