Avtor v članku preučuje različne naloge in dolžnosti, ki jih opravljajo vojaški duhovniki v sklopu duhovne oskrbe pripadnikov oboroženih sil. Zgodovinski zgledi kažejo, da je bil razvoj duhovne oskrbe v oboroženih silah v prvih dveh tisočletjih zelo počasen, a je v zadnjih nekaj desetletjih presegel stare okvire delovanja vojaških duhovnikov. Ti duhovniki tako ne le zagotavljajo pastoralno oskrbo, ampak so postali svetovalci, terapevti itd., ki pomagajo ne samo vojaškemu osebju, ampak tudi njihovim družinskim članom, sodelujejo z nevladnimi organizacijami in imajo lahko tudi neposredni vpliv na razvoj vojaško-političnih dogodkov. Delo vojaških duhovnikov sedaj presega klasični teološko-religiološki okvir, posega namreč tudi na področja medicine, psihologije, kulturologinje zakonsko-družinske terapije in sorodnih ved.