Geographical Indications: The Promise, Perils and Politics of Protecting Place-Based Products

Branding Tolmin Cheese

“…Zaščitena označba porekla, zaščitena geografska označba in od leta 2006 7 še zajamčena tradicionalna posebnost 8 so bile z drugimi pobudami (npr. ovrednotenje avtohtonih oziroma tradicionalnih živalskih in rastlinskih genskih virov, turizem na kmetijah) del skupne kmetijske politike EU in nove podeželske paradigme Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (Organisation for Economic Cooperation and Development, OECD) (Barham 2003;Grasseni 2003;Pratt 2007;DeSoucey 2010;Ložar Glumac 2011;Mattioli 2013;Coombe, Ives in Huizenga 2014;Parasecoli 2017). 9 Raziskovalci učinkov geografskih označb, kolektivnih blagovnih znamk, 10 certifikacijskih znamk idr.…”

“…alternativnih oblik znamčenja (npr. prezidiji Slow Food) so že razmerom zgodaj opozorili, da te sicer (lahko) tvorno prispevajo k ohranjanju podeželskih skupnosti in kultur, predvsem k ohranjanju nadzora nad lokalno produkcijo in prodajo, ter ustvarjanju možnosti uveljavitve na drugih tržiščih, je pa njihov potencial pogosto precenjen, saj nimajo zgolj pozitivnih učinkov oziroma ti niso enakomerno porazdeljeni (Bowen 2010;Coombe, Ives in Huizenga 2014;Parasecoli 2017;Spiller in Tschofen 2017). Med negativnimi učinki so bili poudarjeni manjšanje raznovrstnosti, standardizacija in spremembe pridelkov in izdelkov zaradi preusmeritve na nelokalna tržišča (Bowen in De Master 2011;Parasecoli 2017) spremenjena vloga dobrin, ki so jih različni posredniki iz zadovoljevanja kaloričnih potreb posameznikov, povezovanja v vsakdanjih praksah in simboliziranja v ritualih spremenili v kvalificirane in standardizirane tržne dobrine (MacDonald 2013); te patentirajo oziroma si jih prisvojijo posamezni (večinoma zunanji in močnejši) akterji, pogosto za nelokalna ali nišna tržišča (Leitch 2008), in sicer v širših procesih t. i. disneyifikacije (Barham 2003) oziroma, v boljšem primeru, muzealizacije podeželja (Bowen in De Master 2011).…”

“…ustvarjajo in postvarjajo (Coombe, Ives in Huizenga 2014;May 2017;Spiller in Tschofen 2017;Tschofen 2017). Ali, kakor piše Jeff Pratt, čeprav zgodbe, ki spremljajo tradicionalne in rokodelske izdelke, sporočajo, da uživamo »enkratne tradicionalne produkte, prežitke v morju množične porabe«, ti »niso prežitki kot taki, ampak jih ustvarjajo in podpirajo tržišče, državna regulativa in mednarodni trgovinski sporazumi« (Pratt 2007: 291).…”

“…npr. Pratt 2007;DeSoucey 2010;Bowen in De Master 2011;Bendix, Eggert in Peselmann 2013;Mattioli 2013;Coombe, Ives in Huizenga 2014;Grasseni 2017).…”

“…Vzporedno z registracijo KBZ si je za zaščito označbe porekla prizadevalo Sirarsko društvo Tolminc, ki je ob podpori živilsko-pridelovalnih strokovnjakov z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, Javnega zavoda TNP in Ministrstva za kmetijstvo zastopalo posamične manjše sirarje. Medtem ko so raziskovalci (May 2013(May , 2017Coombe, Ives in Huizenga 2014;Welz 2015;Grasseni 2017) za zaščito geografskih označb ugotovili, da so procese registracije -navadno »od zgoraj navzdol« -sprožili in vodili državni, deželni ali območni administrativni organi in razvojne agencije, to v primeru tolminca drži le pogojno, saj sta oba glavna akterja, torej tako KZ Tolmin kot Sirarsko društvo Tolminc, iz lokalnega okolja. KZ Tolmin, ki je sprožila in vodila postopek registracije KBZ, je zastopnica večine kmetijskih proizvajalcev v Zgornjem Posočju, ki oddajajo mleko zadrugi, ter hčerinske Mlekarne Planika, največjega izdelovalca tolminca.…”