Geography in Slovenia

Ekosistemska družbena ureditev. Drugi zvezek: Slovenija in Evropa

“…Vendar hkrati ne ostane zgolj pri analizi, diagnozi, temveč stopi korak naprej, v prognozo, kjer predlaga temeljite, ponekod tudi radikalne spremembe družbenega razvoja, zlasti z ustanavljanjem in krepitvijo močnih strokovnih in političnih organizacij, stanov (slojev) delavstva in kmetov, z omejitvami lastninskih pravic. Splošna preureditev družbe je po mnenju Gosarja (1935;1994b) (kot širše globalno zelo zgodnjega predlagatelja koncepta socialne države in koncepta samoupravne države) na Slovenskem možna le v primeru, da se zlasti z omejitvijo (ne odpravo!) lastnine posameznika omeji gospodarska in politična moč kapitala ter tako umirijo velika nasprotja med delavskim in kapitalističnim slojem.…”

“…rudniki, obsežni gozdovi, pomembne prometne naprave, velika industrijska podjetja, pošte itn. ), po predlogu Gosarja (1935;1994a) ne smejo biti prepuščena zasebnemu izkoriščanju, po svojem značaju in pomenu spadajo v širšo družbeno last in upravo, spadajo v last države in občin, komun (Gosar, 1935, 376;1994a, 176). Hkrati pa zavrača socialistični nauk, da mora prav vse, kar služi proizvajanju dobrin, preiti v javno last (Gosar, 1935, 376).…”

“…Pravična porazdelitev dohodkov in zgornja višina premoženja sta po predlogu Gosarja (1923;1933) ena od ključnih mehanizmov pravične države, družbe. Gosar (1994a) zagovarja čim večjo zaposlenost, saj sodi, da bi moral praktično vsak človek dobiti primerno in čim bolj pravično plačano delo. »Vsaka delovna pogodba v urejenih socialnih razmerah mora delavcu zagotoviti vsaj toliko dohodkov, da more ob primerni pridnosti in varčnosti živeti človeka primerno življenje, in sicer ne le sam, temveč tudi njegova družina« (Gosar, 1933, 331, 332).…”

“…Ob horizontalni in vertikalni stranici samouprave pa je po predlogu Gosarjevega (1935) celostnega družbenega modela tretja stranica samoupravna država, torej prehod od modela parlamentarne demokracije k modelu splošne samouprave. Po mnenju Gosarja (1935;1994a) demokratični parlamentarizem že v tridesetih letih 20. stoletja ni več bil kos aktualnim nalogam takratnega časa, ljudje so izgubili zaupanje v delovanje parlamentarne demokracije, v javno gospodarsko in socialno življenje, sprejemanje pravih, strokovnih odločitev je povzročalo težave celo strokovnjakom. Demokratični parlament naj bi bil po njegovi sodbi zgolj politična ustanova, organ t. i. političnega ljudstva, od tod po mnenju Gosarja (1935, 491;1994a, 207) njegova nesposobnost in nedelavnost v gospodarskih in socialnopolitičnih zadevah.…”

“…Celoten samoupravni model družbe je po Gosarju (1935) sestavljen iz samouprave štirih področij javnega družbenega življenja: gospodarskega, kulturnega, stanovskega in političnega. Gosar (1935;1994a) poudarja, da gre v resnici za enotno, dosledno samoupravno ureditev družbenega oziroma javnega življenja, saj so vse oblike javnih samouprav po svojem bistvu in naravi povezane med seboj. Tako npr.…”