UvodPozornost raziskovalcev je bila {e pred desetletjem usmerjena predvsem v ugotavljanje prisotnosti klasi~nih onesnaževal, kot so pesticidi, poliklorirani bifenili in nitrati, danes pa je njihova pozornost usmerjena tudi v ugotavljanje prisotnosti hormonskih motilcev, ostankov zdravil in sredstev za osebno nego ter drugih kemikalij za gospodinjsko rabo (STAN & HEBERER, 1997; HAL-LING-SØRENSEN et al., 1998;HEBERER, 2002; MOMPE-LAT et al., 2009). V strokovni literaturi se je pri~el uporabljati izraz »Pharmaceuticals and personal care products«, PPCP. Pojav ni povsem nov, saj je prvo poro~ilo o teh substancah v vodnem okolju znano že iz leta 1984 (CRATHORNE et al., 1984). Vse to nas opozarja, da okolja že vrsto desetletij ne onesnažujejo le spojine, ki so tradicionalno spremljane v okviru monitoringov. Ostanki zdravil se v Sloveniji ne spremljajo v okviru rednega monitoringa kemijskega stanja podzemnih vod, prav tako v ve~ini primerov {e niso vklju~eni v nadzor nad zdravstveno ustreznostjo pitne vode.Ostanki teh substanc vstopajo v naravno okolje preko povr{inskih odvodnikov na izpustu iz ~istilnih naprav (RADJENOVI} at al., 2007
Izvle~ekV zadnjem obdobju je pozornost {tevilnih raziskovalcev usmerjena v prou~evanje raz{irjenosti ostankov zdravil in drugih kemikalij splo{ne rabe v okolju. Omenjene snovi v podzemno vodo dospejo neposredno z direktnimi izpusti ali posredno preko povr{inskih oziroma odpadnih vod. Ostanke zdravil v podzemnih vodah lahko obravnavamo kot umetna sledila, ki omogo~ajo oceno antropogenega vpliva na okolje in dolo~itev najbolj ranljivih obmo~ij vodonosnikov.V prispevku so predstavljene zna~ilnosti pojavljanja kofeina, karbamazepina in propifenazona na obmo~ju vodonosnikov Ljubljanskega polja in Ljubljanskega barja. Ljubljansko polje in Barje sta pomembna vira pitne vode. Tovrstna onesnaževala so kazalec u~inkovitosti delovanja kanalizacijskega sistema, na obmo~jih brez kanalizacije pa tudi kazalec samo~istilne sposobnosti vodonosnika.
AbstractThe attention of numerous researches has been recently focused on the determination of pharmaceuticals and other persistent chemicals in the environment. The substances enter groundwater either thorough direct discharge or indirectly (through surface or waste water). Pharmaceuticals in groundwater can be regarded as artificial tracers that enable the evaluation of general anthropogenic influence on the environment and identification of the most vulnerable areas of aquifers.The article presents the properties of distribution of caffeine, carbamazepine and propyphenazone in the area of Ljubljansko polje and Ljubljansko barje. Ljubljansko polje and Barje are important drinking water resources. These pollutants are indicators of sewage system efficiency, however, in urban areas without sewage they indicate the aquifer's ability of natural attenuation.