Ideologija in strukturno nasilje

Abstract

Izvirni znanstveni članekV nasprotju z običajnim, znanim, nenadnim in posamičnim nasiljem je strukturno nasilje težje opazno, ker ga pogosto -tako akterji kot žrtve -reducirajo na nesistemske in sporadične dogodke. Mehanizmi redukcije (razlogov, posledic) so pri strukturnem nasilju podobni kot pri ideološkem mišljenju, kar je obravnavano v prvem delu tega članka. Druga dva dela prispevka sta empirična. Namenjena sta analizi ideoloških redukcij na področju socialne politike v Sloveniji, ki proizvaja značilne učinke strukturnega nasilja. Pri tem so tarče ne zgolj marginalizirane skupine (čeprav so najbolj prizadete), pač pa tudi kultura celotne družbe v pomenu lastnosti, povzetih v (romantični) sintagmi »slovenski narodni značaj«. Evropska primerjava pokaže, da je slovenski narodni značaj najbolj problematičen v sklopu vrednot glede odnosa do sebe in do oblasti. Ko ta lastnost (kulture) sovpade z nestrpnostjo do drugih, z avtoritarno vlado, s prevladujočimi radikalnimi stališči do spreminjanja družbe in z negativnimi trendi v socialni politiki, dobimo eksplozivno mešanico.

Untitled

“…Kos, 2021). 6 Ker vseh virov za navedeno oceno tu ni mogoče našteti, navajam samo pomembnejše, in sicer za področja socialne države, policijske in medijske represije ter (v zadnjem viru) sintetično oceno demokratičnosti slovenske države, izraženo v splošnem indeksu demokratičnosti (EIU): Humer in Kalin, 2020;Rape Žiberna, Cafuta, Žnidar in Flaker, 2020;Lex, 2021;Dragoš, 2021;Felc, 2021;Seme, 2022;STA, 2022;Petrovčič, 2022;Petković in Bašić-Hrvatin, 2007;Repovž, 2022;Mekina, 2022;STA, 2021a;2021b;Škerl Kramberger, 2021;Jourová, 2021;Toš, 2020 (glej str. 333 in 505-508); EIU, 2022 (v tem viru glej zlasti tabelo 3 na str.…”