Izkušnje in ovire pri participativnem raziskovanju na področju babištva in zdravstvene nege

Abstract

Participativno raziskovanje pridobiva pozornost. V babištvu in zdravstveni negi je poudarek pogosto dan klinični praksi, potrebe raziskovalcev pa so zanemarjene. Primerjalna anketna raziskava je bila izvedena z uporabo kvantitativnih deskriptivnih raziskovalnih metod empiričnega raziskovanja. Podatki so bili zbrani z vprašalniki, vzorec pa je obsegal 228 babic in medicinskih sester. Analiza podatkov je vključevala osnovne opisne statistike z izračuni frekvenc in odstotkov. Statistično pomembne razlike so bile določene z χ2-testom. Več kot polovica anketirancev ni imela izkušenj z raziskavami v lastni delovni praksi. Večina jih je izrazila zanimanje za stopnjo načrtovanja vsebin, najmanj želena stopnja pa je bilo poročanje o ugotovitvah študije. Največje ovire so bile pomanjkanje izobraževanja na področju raziskovanja in pomanjkanje znanja o raziskovalnih metodologijah. Rezultati poudarjajo pomen ustanovitve raziskovalnih skupin, ki bi zaposlenim pomagale pridobiti raziskovalne izkušnje. Naše ugotovitve povečujejo ozaveščenost glede ovir za participativno raziskovanje med babicami in medicinskimi sestrami. Skrb za identifikacijo ovir pri uvajanju praks, ki temeljijo na dokazih, je prisotna predvsem zato, ker babice in medicinske sestre vztrajajo pri neuvajanju na dokazih temelječih praks.