Izkušnje kronično obolelih pacientov s telemedicinsko obravnavo v ambulantah družinske medicine

Abstract

Uvod: Telemedicinska obravnava stopa v ospredje kot strategija za obvladovanje kroničnih nenalezljivih bolezni, ki v Sloveniji povzročijo visok delež smrti. Namen raziskave je bil preučiti, kakšne izkušnje imajo pacienti z diagnozo kronične bolezni tako z uporabo telemedicinske opreme kot s telemedicinsko obravnavo v ambulanti družinske medicine.Metode: Julija 2020 so bile v enem od slovenskih zdravstvenih domov izvedene štiri fokusne skupine z 19 pacienti s sladkorno boleznijo tipa 2 in/ali visokim krvnim tlakom. Prepisi skupinskih pogovorov so bili analizirani po načelih induktivne tematske analize.Rezultati: S pomočjo induktivne tematske analize je bilo oblikovanih sedem tem: prednosti in slabosti telemedicinske obravnave, enostavnost uporabe telemedicinske opreme, dvosmerna komunikacija z zdravstvenim osebjem, učinki telemedicinske obravnave na zdravstveno stanje pacientov, želja po uporabi in dostopnosti telemedicinske obravnave, vpliv in opora okolja ter skrb za lastno zdravje. Teme vsebujejo 10 podtem in 29 dejavnikov.Diskusija in zaključek: Na izvajanje telemedicinskih meritev najbolj vplivajo zaznana potreba pacientov in navodila zdravstvenega osebja. Kljub pozitivni izkušnji pacientov z uporabo telemedicinske opreme je potrebna strokovna presoja primernosti tovrstne obravnave na individualni ravni, ki ne vključuje le zdravstvenega stanja pacientov, marveč tudi oceno njihovega odnosa do zdravja in digitalnih veščin.

Vohalni trening kot učinkovita podpora pri rehabilitaciji voha pacientov z vohalno disfunkcijo

“…Njene ključne naloge so odgovorno usklajevanje in izvajanje vohalnih treningov tako v bolnišnicah kot tudi v domačem okolju z učenjem na daljavo. Kljub temu da telemedicinska obravnava pacienta stopa v ospredje je potrebna strokovna presoja primernosti tovrstne obravnave (Prevodnik et al, 2022). Naše drugo raziskovalno vprašanje se je glasilo: Pri katerih vohalnih disfunkcijah je vohalni trening izboljšal voh?…”

Pametne tehnologije v izobraževanju medicinskih sester

“…Za uspešno implementacijo pametnih tehnologij v zdravstvo se od zaposlenih v zdravstvu zahtevata znanje in sprejemanje te vrste storitev (Nes et al, 2021;Rasouli et al, 2022). Raziskave kažejo, da je sprejemanje od zdravstvenega osebja, med katerimi so številčno najpogosteje zastopane medicinske sestre, najpomembnejši dejavnik, ki določa, ali bo nova tehnološko podprta storitev na lokalni ravni uspešna ali ne in ali se bo dolgoročno obdržala v uporabi (Holden, Asan, Wozniak, Flynn, & Scanlon, 2016;Nissen & Brockevelt, 2016;Wade, Taylor, Kidd, & Carati, 2016;Raja, Bjerkan, Kymre, Galvin, & Uhrenfeldt, 2021;Prevodnik et al, 2022;Rasouli et al, 2022). Eden ključnih dejavnikov sprejemanja teh storitev med medicinskimi sestrami je znanje s tega področja (Papadopoulos et al, 2018;Glomsas, Knutsen, Fossum, & Halvorsen, 2020;Scerri, Sammut, & Scerri, 2021).…”

“…Kot smo uvodoma ugotavljali, je znanje medicinskih sester s področja pametnih tehnologij pomemben dejavnik sprejemanja in nadaljnje uporabe teh tehnologij ne samo v njihovem delovnem okolju, ampak v okoliščinah zdravstvenih delavcev tudi med njihovimi pacienti in svojci pacientov (Nissen & Brockevelt, 2016;Raja et al, 2021;Prevodnik et al, 2022). Kot ugotavljajo raziskave, so medicinske sestre pomembne motivatorke uporabe med pacienti in prenašalke znanja o uporabi določene rešitve, pacienti pa se v primeru tehničnih težav s tehnologijo pogosto najprej obrnejo prav nanje (Saborowski & Kollak, 2015;Nissen & Brockevelt, 2016;Raja et al, 2021;Prevodnik et al, 2022;Rasouli et al, 2022). Svetovna zdravstvena organizacija (World Health Organization, 2021) zato poziva k ustvarjanju delovne sile, ki bo kompetentna in kvalificirana ter posebej usposobljena za zagotavljanje zdravstvenih storitev z uporabo različnih tehnoloških intervencij.…”