“…Posamezniki, ki poročajo o slabši kakovosti spanja, več težavah s spanjem in manjši količini spanja, v primerjavi z ljudmi, ki spijo dobro in/ali sedem do osem ur na noč, dosledno doživljajo nižje subjektivno blagostanje, kar velja za mladostnike (Gireesh idr., 2018;Kalak idr., 2014;Otsuka idr., 2020), mlade na prehodu v odraslost (npr. Ness in Saksvik-Lehouillier, 2018; Peach idr., 2016) in odrasle (Hamilton idr., 2007;Lee, 2019), vključno s starejšimi odraslimi (Faubel idr., 2009;Lukaschek idr., 2017). Kot kaže, pa je pri odraslih z nizkim blagostanjem povečana verjetnost ne le za to, da spijo malo, ampak tudi za to, da spijo dolgo, kar je pri odraslih običajno opredeljeno kot več kot osem ur in pol na noč (Faubel idr., 2009), takšna povezanost med blagostanjem in dolžino spanja v obliki U-krivulje pa se ohrani tudi ob upoštevanju vrste demografskih značilnosti in prisotnosti kroničnih zdravstvenih težav (Lima idr., 2018).…”