Keywords: 3D printing, additive technology, wood, wood residues, wood-plastic composites niku prilagojeni izdelki. Veliko razvoja je bilo narejenega na samih tehnikah kot tudi materialih. Ob nižanju cen 3D-tiskalnikov na trgu so le-ti postali dostopnejši tudi za vsakdanjo domačo uporabo tiskanja. Že število iskanj termina »3D printing« na Google pokaže izrazit porast: od leta 2007 do 2015 se je število iskanj tega termina 25-krat povečalo (Wimmer et al., 2015).Osnovni princip dodajalnih tehnologij je grajenje izdelka po plasteh ali slojih, z dodajanjem materiala v slojih, za razliko od klasičnih obdelovalnih tehnik, kjer izdelek običajno izdelamo z odvzemanjem materiala (odrezovalne tehnike), preoblikovanjem materiala (npr. litje, kovanje) ali pa povezovanjem (varjenje, pritrjevanje) (Conner et al., 2014). Izdelava modelov s 3D-tiskanjem je razmeroma enostavna, saj digitalnemu modelu izdelka z ustreznim programom omogočimo razrez STL/AMF/OBJ datotek na tiskalne plasti, ki določijo 3D-tiskalniku pot, ki jo mora opraviti do celovitega končnega izdelka. Pri izdelovanju z odvzemanjem materiala orodje vedno potrebuje prosto
UVOD INTRODUCTIONDodajalne tehnologije (ang. additive technologies) je izraz za vrsto različnih tehnik izdelave, katerim je skupno grajenje izdelka po plasteh/slojih. Pogovorno se te tehnologije pogosto imenuje kar 3D-tiskanje, kar izhaja iz ene prvih tehnik, kjer je bilo vezivo nanašano na podoben način kot pri običaj-nem 2D-tiskanju -brizganje tekočine iz posebnih kartuš (v primeru 3D-tiska -brizganje tekočega veziva na plast praškastega materiala). Nekoč pogost izraz je bil tudi hitro prototipiranje (ang. Rapid prototyping), čemur je bila ta tehnika prvotno namenjena -hitri izdelavi prototipov, vendar se ta izraz vse manj uporablja, saj tudi izdelki niso več samo prototipi, ampak lahko služijo tudi kot pravi izdelki, unikatni, maloserijski, ali pa individualno posamez-1 Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo,