Navade, povezane z zdravjem in socialno demografske značilnosti nosečnic v Sloveniji tina kek,1 nataša karas kuželički,2 Irena Mlinarič raščan,2 ksenija Geršak 1,3
IzvlečekIzhodišča: Nosečnost je obdobje, ko ženske za zdravje bodočega otroka kritično presojajo in ocenjujejo svoje zdravje ter z zdravjem povezane navade. Skupaj z zdravstvenimi delavci se srečujejo s šte-vilnimi tveganji in odločitvami, ki postanejo veliko kompleksnejše, saj je v igri vpliv na dva organizma. Namen članka je pregled ter iskanje morebitnih povezav med zdravjem, z zdravjem povezanimi navadami ter socialno demografskimi dejavniki v nosečnosti, ki so jih poročale sodelujoče ženske.Metode: Podatke študije smo pridobili v okviru raziskovalnega projekta Analiza bioloških označe-valcev presnove folatov pri ugotavljanju tveganja za nastanek napak nevralne cevi, orofacialnih shiz ter prirojenih srčnih napak, ki je potekal od maja 2013 do septembra 2015. Vprašalnik o maternalnem zdravju, z zdravjem povezanih navadah ter socialno demografskih karakteristikah je izpolnilo 450 sodelujočih žensk. Podatki zajemajo nosečnosti, ki datirajo od osemdesetih let prejšnjega stoletja pa do leta 2015.Rezultati: Mlajše in manj izobražene ženske so pogosteje poročale o kajenju med nosečnostjo, medtem ko so starejše, bolj izobražene ter nulipare ženske v višjem odstotku jemale folatne/multivitaminske dodatke. Opazili smo U-obliko porazdelitve uporabe zdravil (brez recepta in na recept) glede na stopnjo izobrazbe. Najvišji odstotek uporabe so imele ženske z najvišjo stopnjo izobrazbe (magisterij/doktorat) in ženske z doseženo najnižjo stopnjo izobrazbe (osnovna šola). Večjo uporabo zdravil med nosečnostjo so poročale tudi starejše ženske. Opazili smo trend višanja uporabe zdravil in folatnih/multivitaminskih pripravkov kot tudi incidence nosečniške sladkorne bolezni preko preiskovanega obdobja, z najvišjo incidenco v zadnjih desetletjih. Višjo pojavnost kroničnih bolezni smo opazili v skupini multiparih žensk.Zaključki: V navadah povezanih z zdravjem nosečnic obstajajo precejšnje socialno demografske razlike. Za izboljšanje zdravja so potrebni izboljšani javno zdravstveni ukrepi in individualno svetovanje, da lahko ustrezno naslovimo specifične potrebe socialno demografskih skupin z višjim tveganjem za neželene izide nosečnosti.
AbstractBackground: Pregnancy is a period when women reconsider their own health and health related behaviour for the sake of their future child. Along with their health providers, they are faced with a number of risk assessments and decisions, which become far more complex as their effect on two organisms rather than one is at play. This paper provides an overview of possible associations between self-reported health status, health behaviours and socio-demographics during pregnancy.
296zdrav vestn | julij -avgust 2017 | letnik 86 reProdukCIja človeka Methods: Study data were obtained from the case-control research project "Analysis of folate metabolism biomarkers in the risk assessment for neural tube defects, orofacial clefts and cong...