Zanimalo nas je, ali lahko morebitne statistično značilne razlike glede na demografske značilnosti udeležencev kažejo na medgeneracijsko različna dojemanja bivalnega okolja. Za proučevanje smo uporabili metodologijo, ki sloni na kvantitativni metodi. Starejši udeleženci raziskave so poročali o večjem zadovoljstvu, večjem občutku druž- beno-ekonomske homogenosti soseske, boljših sosedskih odnosih in boljših občutkih glede vzdrževanja grajenega okolja kot mlajši udeleženci. Zanimivo pa je, da mlajši udeleženci raziskave izražajo višjo stopnjo strinjanja glede vandalizma ter fizičnih in besednih napadov v soseski. Rezultati raziskave so bili v nasprotju s pričakovanji, saj predhodne študije pri starejših prebivalcih v primerjavi z mlajšimi ugotavljajo precej nižje stopnje strinjanja glede zadovoljstva z grajenim okoljem in pomembno višje stopnje glede kriminalitete. Rezultate si razlagamo z ugoto- vitvami številnih raziskovalcev, skladno s katerimi starejši ljudje še vedno na splošno raje ostarijo v svojem domu, v znanem okolju, saj se pogosto bojijo, da bi zanje prehod v kolektivno ali institucionalno življenjsko okolje neizogib- no pomenil izgubo neodvisnosti, kar posledično pomeni, da okolje sprejemajo tako, kot je. V raziskavi ugotavljamo še, da vrsta izkazanih statistično značilnih razlik kaže na to, da bivalno okolje, ki ima velik učinek na zadovoljstvo in dobro počutje, vendarle ne nudi enake kakovosti gra- jene socialne infrastrukture prav vsem uporabnikom, ki se ločijo po demografskih razlikah.