Migracije v Času Pandemije Covid-19: Meje Mobilnosti in Družbene Neenakosti

Abstract

Povzetek. Članek obravnava povezavo med pandemijo covid-19, migracijami in izključenostjo iz varnega prostora bivanja. Temeljni premislek naslavlja kompleksnost novih okoliščin migracijskih in begunskih poti, ko so meje postale neprehodne za vse, ne le za begunce, hkrati pa se vprašanju mobilnosti preko meja pridruži še strašljiva dvojica kužnega drugega. S koronsko krizo je sedentarnost postala nov imperativ globalne mobilnosti. Najina teza je, da so meje pandemije postale meje mobilnosti, pri čemer imperativ #ostanidoma kot glavna točka protikoronskih politik spregleda družbene skupine in številne posameznike z družbenega roba, ki nimajo dostopa do varnega prostora izolacije, med njimi tudi migrante in begunce.

Migranti in Migrantsko Delo v Času Pandemije

“…Že kratek zgodovinski uvid pove, da so predstave o zdravju in kužnosti v povezavi z mobilnostjo ljudi neločljivo povezane (Greenaway in Gushulak, 2017), kar je vidno zlasti skozi uveljavljene in do danes ohranjene prakse preverjanja in zdravstvenega testiranja ljudi, ki prihajajo od zunaj. V prejšnji analizi s soavtorico (Zavratnik in Cukut Krilić, 2021) pokaževa, da zgodnji zapisi o povezovanju izbruhov nalezljivih bolezni in potovanj ljudi obstajajo že v antični Grčiji in Rimu; in nadalje, da so karanteno kot prakso za zajezitev okužb, ki so takrat od zunaj prihajale zlasti z ladij, uveljavili v 14. stoletju, ko je prišlo do izbruha bubonske kuge. V tem obdobju je bila sicer odreditev karantene bolj vezana na potovanja zaradi trgovinske dejavnosti kot pa na migracije, kakršne imamo v mislih v modernih, globaliziranih družbah (Greenaway in Gushulak, 2017).…”

“…V širši sociološki perspektivi obravnavamo sodobne migracijske poti v kontekstu transnacionalnih omrežij in poti, ki so vzpostavljene med izvornimi in ciljnimi državami ter skupnostmi in med njimi potekajo živahne izmenjave: finančne, trgovske, delovne, kulturne. Prav tako upoštevamo tranzitne prostore, kjer so se migracijske poti med pandemijo tudi zaustavljale in spreminjale; problematizacija je nazorna na primeru balkanske poti, na kateri je prišlo do zaustavitev in tudi do povsem nelegalnih praks zavračanja na mejah in omejevanja možnosti dostopa do azila (Zavratnik in Cukut Krilić, 2021;Cukut Krilić in Zafošnik, 2021;Zafošnik, 2021).…”