Monoligual Health? Linguistic Barriers in Slovene Healthcare Experienced by Migrant/Refugee Women

Abstract

The aim of the article is to identify the main obstacles related to the language barriers that arise between migrants/refugee patients and healthcare personnel in the field of gynecology and obstetrics. To identify these obstacles a qualitative research was conducted from May 2017 to June 2018 among migrant/refugees and healthcare workers in Slovenia. The results show that first, linguistic obstacles are often the consequence of the lack of available professional healthcare interpreters/intercultural mediators; second, the absence of training of medical personnel on linguistic dimensions of healthcare causes inadequate awareness of interpreter's/intercultural mediator's role; and third, the linguistic obstacles that migrant/refugee women face hinder their access to basic health rights, entitlements and limitations, including reproductive rights. These obstacles significantly impair the ability of Slovene healthcare system to establish quality communication with migrant/refugee women and may cause inequalities among foreign-speaking healthcare users in their access to healthcare.

Izkušnje medicinskih sester z albansko govorečimi pacienti

“…Od priseljencev, ki so se v letu 2019 priselili v Slovenijo, jih kar 78,5 % prihaja iz držav na Balkanu; mednje uvrščamo tudi prebivalce Albanije (Statistični urad Republike Slovenije, 2020). Ne glede na spol, narodnost, raso, etnično pripadnost ali drugo osebno okoliščino pa imajo vsi pravico do enake zdravstvene obravnave in oskrbe (Zakon o pacientovih pravicah [ZPacP]), kar za zdravstvene delavce pomeni potrebo po razumevanju različnih kultur pri dojemanju zdravja, bolezni, bolečine, oskrbe in zdravljenja, saj se le tako lahko izognemo nesporazumom med zdravstvenimi delavci, uporabniki in njihovimi svojci (Bofulin et al, 2016;Lipovec-Čebron, Bombač, Kocijančič-Pokorn, & Lučovnik, 2019). Kocijančič-Pokorn & Lipovec-Čebron (2019) v raziskavi na primer ugotavljata, da je 94 % anketiranih zdravstvenih delavcev poročalo o stikih s pacienti, ki ne govorijo slovenskega jezika.…”

“…Obe sta kot najranljivejšo populacijo v zdravstvu označili priseljence, saj se ti soočajo z mnogimi jezikovnimi in kulturnimi ovirami, ki povzročajo neenakosti v zdravstveni obravnavi. V omenjenih raziskavah so albanščino izpostavili za najbolj problematičen jezik, saj ustvarja največ ovir v komunikaciji (Huber, Lipovec-Čebron, & Pistotnik, 2020;Kocijančič-Pokorn & Lipovec Čebron, 2019). Kljub temu slovenske zdravstvene ustanove nimajo vpeljanega sistemskega reševanja otežene komunikacije, kakršno opažamo v Italiji, Nemčiji in Švici (Kocijančič-Pokorn & Lipovec-Čebron, 2019;Lipovec-Čebron et al, 2019).…”

“…V omenjenih raziskavah so albanščino izpostavili za najbolj problematičen jezik, saj ustvarja največ ovir v komunikaciji (Huber, Lipovec-Čebron, & Pistotnik, 2020;Kocijančič-Pokorn & Lipovec Čebron, 2019). Kljub temu slovenske zdravstvene ustanove nimajo vpeljanega sistemskega reševanja otežene komunikacije, kakršno opažamo v Italiji, Nemčiji in Švici (Kocijančič-Pokorn & Lipovec-Čebron, 2019;Lipovec-Čebron et al, 2019). Kocijančič-Pokorn & Lipovec-Čebron (2019) navajata, da so v zvezi s tem organizirana zgolj usposabljanja za zdravstvene delavce, v uporabi pa je tudi Večjezični priročnik za lažje sporazumevanje v zdravstvu.…”

“…Kljub temu slovenske zdravstvene ustanove nimajo vpeljanega sistemskega reševanja otežene komunikacije, kakršno opažamo v Italiji, Nemčiji in Švici (Kocijančič-Pokorn & Lipovec-Čebron, 2019;Lipovec-Čebron et al, 2019). Kocijančič-Pokorn & Lipovec-Čebron (2019) navajata, da so v zvezi s tem organizirana zgolj usposabljanja za zdravstvene delavce, v uporabi pa je tudi Večjezični priročnik za lažje sporazumevanje v zdravstvu. V prihodnje kot najprimernejše načine premagovanja jezikovnih ovir predlagajo izobraževanje profesionalnih tolmačev in medkulturnih mediatorjev, učenje tujih jezikov, ki predstavljajo zdravstvenim delavcem največji izziv, ter vključitev tem s področja kulturnih kompetenc v izobraževalne programe medicinskih in zdravstvenih fakultet.…”

“…Prav tako se ne udeležujejo raznih preventivnih programov, delavnic, šol za starše ipd. (Lipovec-Čebron et al, 2019;Huber et al, 2020;Al Shamsi, Almutairi, Al Mashrafi, & Al Kalbani, 2020). Ob jezikovnih ovirah se zdravstveni delavci soočajo s časovnimi stiskami, čustvenimi težavami in strokovnimi dilemami, saj prihaja do komunikacijskih ovir tako med samim pregledom kot tudi pri sporočanju diagnoze in pri predpisovanju ustrezne terapije (Huber et al, 2020;Škraban & Lipovec-Čebron, 2021).…”