Sodobna virtualna kultura je, kljub mnogim novim možnostim za medsebojno povezovanje, odtujena. Odtujenost pomeni izziv tako za teologijo kakor tudi za antropologijo, saj ta fenomen sega na vsa področja človeškega življenja. Medosebna odtujenost, ki se stopnjuje na različnih področjih bivanja, tako odpira vprašanja o možnostih za iskanje temeljev za ponovno ovrednotenje osebe, medosebnih in socialnih odnosov, to pa je velik izziv, pred katerega smo postavljeni. V prispevku bomo pogledali, kako Karol Wojtyła dojema osebo, medosebne odnose in skupnost, in na podlagi njegovih dognanj poizkušali najti temelj za preseganje odtujenosti. Osredotočili se bomo na koncept participacije, ki ga je razvijal v svojem obsežnem opusu in po našem mnenju daje odlične temelje za odgovore na izzive sodobne kulture.