C in izotopskega skupka 18 O 13 C v sigah in zanesljivost paleotermometrov 18 O in Δ 47 Kinetična frakcionacija 18 O in skupka 13 C 18 O v kalcitu, ki se kot siga odlaga v jamskih okoljih, dela težave pri interpretaciji paleoklime na osnovi teh proksijev. Zato potrebujemo boljše razumevanje procesov, od katerih je odvisen izotopski zapis v sigah. V tem delu s hevrističnim pristopom interpretiramo nedavno pridobljene podatke frakcionacij. Podatki, pridobljeni ob izločanju kalcita v pogojih, podobnih jamskim, kažejo, da na frakcionacijo bistveno vpliva hitrost izločanja kalcita (Hansen et al. 2019). V pogojih, ko je izločanje bistveno hitrejše od raztapljanja, velja zveza. Pri izpeljavi te enačbe upoštevamo, da so kinetične konstante izločanja in ravnotežna konstanta kalcita različne za različne izotopologe. Konstanto ε lahko izrazimo s kinetično frakcionacijo , kjer je α konstanta izločanja za redke oziroma večinske izotopologe. Drugo konstanto λ dobimo iz razlik ravnotežnih koncentracij izotopologov HCO 3 glede na kalcit in na atmosferski p CO2. S prilagajanjem izraza eksperimentalnim podatkom dobimo ε in λ pri različnih temperaturah. To omogoča obravnavo časovne odvisnosti 18 δ CaCO3 (t) in Δ 47 (t) pri eksperimentalnih pogojih in v jamskem okolju. Rezultati so pomembni za razumevanje uporabnosti paleotermometra 1000lnα 18 CaCO3-H2O in hkrati pokažejo na vzrok različnih kalibracij, kot jih zasledimo v literaturi. Rezultate lahko uporabimo tudi za izotopske skupke 13 C 18 O in kalibracijo Δ 47-za kalcitno sigo. Članek predstavi nov pogled na iskanje splošno veljavne kalibracije paleotermometrov 18 O in Δ 47 .