Od znanja do kompetenc v ergonomiji

Tih spomin vsem žrtvam boja

“…Po streljanju »besne trume, ki je prihrumela v [turjaški] grad«, »kri prek čela« zavezuje posmrtnico padlemu domobrancu, 465 drugemu »prazne oči krvavijo«. 466 Koncentracijsko taborišče v Gonarsu izziva krvave asociacije: »Zavlekel sem se za barako v hlad, / oči mi širi luč ko rdeča rana, / od žeje tiha usta so sežgana, / kdaj pljunek bo krvav postal zapad?« 467 Pesniki bolj kot o ranjenem obrazu govorijo o bolečem razpoloženju s slutnjo smrti: »daj, da začutim na licu / zadnji, zamolkli udarec krvi«. 468 Kot po dogovoru se domobranski avtorji za doživljanje časovnega razpoloženja osredotočajo na motiv tako ali drugače s krvjo povezanih »ust/nic«, ki simbolizirajo komunikacijo: »moje ustne so krvavi rog, […] (o, kje so ustnice, podobne roži), / morda že blizu je poslednji zvok;« 469 »veter v ranah ust je zaskelel, / te krvi več ruta ne taji.« 470 Najbolj ga je razvil France Balantič v sonetu Lepoti:…”