Ohranjanje kulturne dediščine na presečišču med andragogiko in kulturno antropologijo - Študija primera: društvo Anbot

Abstract

UvoDOhranjanje kulturne dediščine ter razvijanje skupnosti in kulturnih praks se tesno povezujeta z neformalnim izobraževanjem odraslih in andragogiko, kot lahko zasledimo v delih različnih avtorjev (Židov, 2011a;Kasworm, Rose, Ross-Gordon, 2010;Taylor, McKinley Parrish, 2010;Bračun Sova, 2009;Findeisen, 1998). Izobraževanje o kulturi in ohranjanje kulturne dediščine je način za spoznavanje med različnimi skupinami in za oblikovanje identitete. Poteka v društvih in kulturnih ustanovah, kot so muzeji, galerije, knjižnice, ki s svojo dejavnostjo na področju neformalnega izobraževanja odraslih ustvarjajo t. i. tretji prostor, to je prostor med formalnim izobraževanjem in izkustvenim učenjem v vsakdanjem življenju. Podoben položaj pri oblikovanju tretjega prostora imajo tudi društva, njihovo poslanstvo v neformalnem izobraže-vanju v slovenskem okolju sega že v 19. stol., Doc. dr. Nives Ličen Filozofska fakulteta Univerze v LjubljaniMaja Tomšič Natalija Planinc