Pojem svetlobe v slovenskih, nemških in madžarskih frazemih

Abstract

V prispevku obravnavamo slovenske, nemške in madžarske frazeme iz semantičnega polja SVETLOBA z metodami kontrastivne in konceptualne analize, da bi ugotovili, na kakšen način jeziki izbranih kultur strukturirajo pojem SVETLOBE. Frazeme pojmujemo kot konvencionalizirane izraze, ki v danem jeziku skladiščijo in predajajo najrazličnejša akumulirana vedenja o določenih pojavih sveta. V našem primeru je tak izpostavljen pojav svetloba. Rezultati analize kažejo, da je pojem SVETLOBE v vseh treh jezikih zelo produktiven pri oblikovanju pojmovnih metafor in strukturira take ciljne domene, ki so v pretežni meri povezane z védenjem, znanjem, vrednotenjem, zaznavanjem ter s pojmoma dober in slab, kombinacija pojmov SVETLOBE in TEME (največkrat samo inferenčno razumljena) pa je v mnogih primerih pomemben dejavnik v interpretiranju nameravanega pomena. Čeprav je velik del metafor, povezanih s pojmom svetlobe, prisoten v vseh treh jezikih, pa vendarle obstajajo med njimi tudi razlike, ki jih poskušamo razkriti v prispevku.