Revitalizacija odprtih prostorov, preoblikovanje mestnih središč in stanovanjskih sosesk in pomen prostorskega načrtovanja pri prilagajanju na podnebne spremembe V reviji Urbani izziv se tokrat v razpravah osredotočamo na pomen prostorskega načrtovanja pri prilagajanju na podnebne spremembe, na revitalizacijo parkov in odprtih prostorov, vlogo migrantov pri preoblikovanju mestnih sosesk, postsocialistično preobrazbo mestnih središč srednje-in vzhodnoevropskih prestolnic, bivanje v ograjenih stanovanjskih skupnostih in na medgeneracijsko sobivanje. Objavljeni prispevki nadgrajujejo nekatere ugotovitve avtorjev, objavljene v predhodnih šte-vilkah naše revije. V ta namen smo opravili kritično primerjalno analizo med temi prispevki, ki vam jo predstavljamo v nadaljevanju. S tem želimo objavam v naši reviji in znanstvenim dognanjem, ki so bila v njih predstavljena, dati dodatno vrednost in jim še povečati znanstveno kakovost.
Prostorsko načrtovanje v času podnebnih spremembMaruša Matko idr. (2016) želijo v prispevku »Vključevanje rezultatov ocene tveganja zaradi izrednih vremenskih dogodkov v prostorsko načrtovanje elektroenergetske infrastrukture« prikazati, kako je mogoče obstoječe pristope oziroma prakse načr-tovanja rabe prostora dopolniti, da bodo vključevali tudi upoštevanje ocene tveganja zaradi postopnih podnebnih sprememb. Menijo, da bi bilo pri prihodnjih napovedih vplivov podnebnih sprememb smiselno upoštevati različne kombinacije podnebnih scenarijev ter scenarijev prihodnjega družbenega in gospodarskega razvoja. Podobno razmišlja tudi Amin Rastandeh (2015) v prispevku z naslovom »Izzivi in potenciali uporabe alternativnih prihodnosti pokrajin v obdobju podnebnih sprememb: pregled literature in raziskava«. V njem se osredotoča na možnost uporabe analize alternativnih prihodnosti in scenarijev pri krajinskem načrtovanju v času podnebnih sprememb. Tudi on predlaga, naj se analiza alternativnih prihodnosti in scenarijev uporabi kot učinkovito orodje, ki bi omogočalo sprejemanje informiranih odločitev glede različnih politik in seznanjanje o tem, kaj nam lahko prinese prihodnost.
Prestrukturiranje postsocialističnih mestJasna Mariotti in Janez Koželj (2016) v članku z naslovom »Po sledeh postsocialističnega prestrukturiranja mest: spreminjajoča se središča v srednje-in vzhodnoevropskih prestolnicah« izhajata iz spoznanj, da so hitre politične in gospodarske spremembe po padcu socializma povzročile dinamične procese urbanega prestrukturiranja v mestih, pri čemer so stare vzorce in modele rasti zamenjali tisti, pri katerih sta bila kapital in tržno gospodarstvo ključna za rast in razvoj. Po mnenju avtorjev so med urbanimi preobrazbami prišle jasno do izraza spremembe v lokacijskih vzorcih trgovskih objektov v mestih, ki so ponazarjale različne vzorce prostorske organizacije postsocialističnih mest. Iz podobnih spoznanj izhajata tudi Lucian-Ionuț Roșu in Alexandra Blăgeanu (2015) v članku z naslovom »Ocena težav in uspešnosti jav-