2006
DOI: 10.3986/9789610503286
|View full text |Cite
|
Sign up to set email alerts
|

Učinki priseljevanja v Slovenijo po drugi svetovni vojni

Abstract: Upad deleža Slovencev v obdobju med zadnjima popisoma (1991)(1992)(1993)(1994)(1995)(1996)(1997)(1998)(1999)(2000)(2001)(2002): dejstvo ali utvara? .

Help me understand this report

Search citation statements

Order By: Relevance

Paper Sections

Select...
2
1
1
1

Citation Types

0
2
0
8

Year Published

2013
2013
2023
2023

Publication Types

Select...
4
2
1

Relationship

2
5

Authors

Journals

citations
Cited by 10 publications
(10 citation statements)
references
References 17 publications
0
2
0
8
Order By: Relevance
“…(Bade, 2002;IOM, 2004;Klinar, 1985;Mlekuz, 2011). Ker nobena od teorij ne predstavlja univerzalne razlage migracijskih procesov ali, kot nazorno pove Josipovič (Josipovič, 2006)…”
Section: Modeling International Migrant Flows In the Balkansunclassified
“…(Bade, 2002;IOM, 2004;Klinar, 1985;Mlekuz, 2011). Ker nobena od teorij ne predstavlja univerzalne razlage migracijskih procesov ali, kot nazorno pove Josipovič (Josipovič, 2006)…”
Section: Modeling International Migrant Flows In the Balkansunclassified
“…(Bade, 2002;IOM, 2004;Klinar, 1985;Mlekuz, 2011). Ker nobena od teorij ne predstavlja univerzalne razlage migracijskih procesov ali, kot nazorno pove Josipovič (Josipovič, 2006), »doslej še nobena teorija migracij ni uspela v celoti razložiti tako nepredvidljivega fenomena, kot so migracije«, in ker sprejemamo, da »na posameznikovo odločitev o selitvi vpliva splet različnih dejavnikov, kjer eden od njih lahko prevladuje, prav gotovo pa se vzajemno dopolnjujejo« ((Lukšič-Hacin, 1999), str. 144) je potrebno za razumevanje pojava medsebojno dopolnjevanje različnih migracijskih teorij.…”
Section: Uvodunclassified
“…Poleg odhajanja po Evropi so se ljudje iz Slovenije še naprej (notranje) razseljevali po Jugoslaviji (Josipovič 2014b), po drugi strani pa je v šestdesetih in začetku sedemdesetih let 20. stoletja Slovenija postala prostor močnejšega (notranjega) priseljevanja (Josipovič 2006;Kržišnik Bukić 2010).…”
Section: Druga Svetovna Vojna In čAs Druge Jugoslavijeunclassified
“…Največ priseljencev je bilo iz Bosne in Hercegovine, najštevilčnejše etnične skupine so oblikovali Bošnjaki/Muslimani, Srbi in Hrvati. (Kržišnik Bukić 2010: 502) Prva in redka študija, ki govori o pogojih dela in življenja povojnih (notranjih) priseljencev v Sloveniji v času druge Jugoslavije, je Bosanci: A kud idu Slovenci nedeljom (Mežnarić 1986), druga, izčrpna analiza, pa Učinki priseljevanja v Slovenijo po drugi svetovni 4 8 • 2 0 1 8 vojni (Josipovič 2006). Malačič te selitve, v nasprotju z meddržavnimi, imenuje medrepubliške.…”
Section: Druga Svetovna Vojna In čAs Druge Jugoslavijeunclassified