Namen prispevka je opredeliti upravno dimenzijo dokumentarnega in arhivskega gradiva ter pokazati razhajanja med tujim in slovenskim dojemanjem upravne vrednosti arhivskega gradiva.
Na podlagi primerjalne metode smo ocenjevali slovenski pristop k problemu in z analitično metodo ugotavljali, kje v slovenski pravni ureditvi so napake, ki povzročajo zmedo v terminologiji in škodo na področju varovanja dokumentarnega in arhivskega gradiva javne uprave.
S primerjavo različnih uveljavljenih praks na področju varovanja dokumentarnega in arhivskega gradiva ugotavljamo, da so potrebne spremembe v slovenskem razumevanju upravne dimenzije arhivskega gradiva ter posledično dopolnitev prakse in pravnih predpisov, ki zadevajo dejavnost na področju varovanja dokumentarnega in arhivskega gradiva.