“…Sklenemo lahko, da je treba v primeru prvega in drugega konceptnega načina preverjanja pritrditi predhodnim ugotovitvam o visokem potencialu izkustvenih slikovnih načinov pri orisovanju vidne podobe prostora (Zupančič in Juvančič, 2003), obenem pa lahko dodamo, da se je za oris kompleksnejših ali težje sledljivih vsebin souporaba konceptnih (strnjenih) prikaznih načinov izkazala: 1. kot smotrna z vidika priprave racionalnega obsega grafičnega materiala za namen prenosa sporočila in 2. kot smiselna možnost glede na naravo sporočanih informacij. Rezultati nalog so v splošnem izkazali še močan vzorec, ki se nanaša na tako imenovano moč primerjave in potrjuje opazno izboljšane zmožnosti opazovalca za pravilno interpretacijo gradiva ob dobrih pogojih za primerjavo.…”