Zgodbe, ki nas pišejo: izmišljene zgodbe, kako jih beremo in kako nas spreminjajo

Abstract

2Vittorio Gallese govori o »utelešeni simulaciji« in meni, »da bi človeško izkustvo podob […] morali najprej razumeti kot aktivno telesno relacijsko izkustvo« (Gallese, 2016, 298). 8Literarna veda je od Platona in Aristotela do Thomasa Stearnsa Eliota in Hansa Georga Gadamerja raziskovala načine, kako bi bilo pravilno in ali je sploh mogoče najti pomen literarnega besedila. Po diseminaciji pomena v dekonstrukciji in poststrukturalistični polisemiji se danes, upoštevajoč oboje, literarna veda vrača k razumevanju pomena literature v bolj pragmatičnem smislu (Steven Knapp, Walter Benn Michaels, Stanley Fish idr.). Pristop, ki ga razvija pričujoče besedilo, bi bilo mogoče vsaj deloma opisati kot nadaljevanje pragmatizma, in sicer kot teorijo, ki eksplicitno zavrača vsakršno pretenzijo po usmerjanju in urejanju literarne prakse (Knapp in Michaels, 1985, 466).