Archaeologists use models based on ethnographic analogy and theory to recreate the meanings of symbols, but rarely can the archaeological data by itself provide us with a story. The extensive excavation at Neolithic Čatež-Sredno polje provided us with new information concerning Neolithic society in the first half of the 5th millennium B.C. in Slovenia. The abundance of pottery finds offered a huge opportunity to explore several aspects of pottery production. In this article a closer look at one group of pottery finds will be presented. A detailed picture of the symbolic aspects of miniature vessels will be presented in terms of their production, use, function, and distribution.

Arheološke raziskave v Pelagoniji (Severna Makedonija) so po nekaj desetletnem premoru v zadnjem desetletju doživele ponoven zagon. V članku predstavljamo rezultate arheološkega izkopavanja na lokaciji Školska Tumba v vasi Mogila, ki jih je izvedla makedonsko-slovenska ekipa v letu 2014. Rezultati so bistveno dopolnili dosedanje poznavanje neolitske poselitve obravnavanega prostora, kakor tudi srednjeveških aktivnosti na območju samih prazgodovinskih tumb v regiji.

The phenomenon of Neolithic figurines and other anthropomorphic representations depicting humans with styled hair is an issue that has been generally overlooked in research. Their occurrence in Neolithic contexts all around Southeast Europe is fascinating in itself, and the same holds for the territory of the Anzabegovo – Vršnik and Velušina – Porodin cultural milieus, which is the case study presented in this article.

studia universitatis hereditati Znanstvena revija za raziskave in teorijo kulturne dediščine Letnik 5, številka 2, 2017 Studia universitatis hereditati je humanistična znanstvena revija za raziskave in teorijo kulturne dediščine z mednarodnim uredniškim odborom. Objavlja znanstvene in strokovne članke s širšega področja kulturne dediščine (arheologija, arhitektura, etnologija, jezikoslovje, literarna, kulturna, glasbena, intelektualna, religijska, vojaška zgodovina, zgodovina idej itn.) in pregledne članke ter recenzije tako domačih kot tujih monografij z omenjenih področij. Revija izhaja dvakrat letno. Izdajata jo Fakulteta za humanistične študije (Oddelek za arheologijo in dediščino) in Založba Univerze na Primorskem. Poglavitni namen revije je prispevati k razvoju raziskav kulturne dediščine v najširšem in k topoglednemu interdisciplinarnemu pristopu k teoretičnim in praktičnim raziskovalnim vprašanjem. Tako revija posebno pozornost namenja razvoju slovenske znanstvene in strokovne terminologije, konceptov in paradigem na področju raziskovanja kulturne dediščine v okviru humanističnih ved. Glavni in odgovorni urednik dr. Gregor Pobežin (Fakulteta za humanistične študije Univerze na Primorskem, Koper) Urednici številke dr. Zrinka Mileusnić in dr. Alenka Tomaž (Fakulteta za humanistične študije Univerze na Primorskem, Koper) Tehnična ureditev revije, oblikovanje in prelom dr. Jonatan Vinkler (Fakulteta za humanistične študije Univerze na Primorskem, Koper) Lektor (slovenska besedila) Davorin Dukič (Univerza na Primorskem, Koper) Uredniški odbor dr. Zdravka Hincak (Filozofski fakultet, Sveučilište u Zagrebu), dr. Matej Hriberšek (Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani), dr. Katja Hrobat Virloget (Fakulteta za humanistične študije Univerze na Primorskem, Koper), dr. Irena Lazar (Fakulteta za humanistične študije Univerze na Primorskem, Koper), dr. Maša Sakara Sučevič (Pokrajinski muzej, Koper), dr. Alenka Tomaž (Fakulteta za humanistične študije Univerze na Primorskem, Koper), dr. Tomislav Vignjevič (Fakulteta za humanistične študije Univerze na Primorskem, Koper), dr. Jonatan Vinkler (Fakulteta za humanistične študije Univerze na Primorskem, Koper), dr. Paola Visentini (Museo Friulano di Storia Naturale, Udine) Izdajatelj: Univerza na Primorskem -Založba Univerze na Primorskem (za Fakulteto za humanistične študije Univerze na Primorskem)

Numerous archaeological remains of settlement, economic and burial character have been preserved in the old town of Koper. The earliest settlement in the area of Koper’s city centre dates back to antiquity, more precisely to the 1st century AD, which was followed by a sequence of archaeological remains of the Medieval period, early Modern and late Modern Period. The article presents the results of the archaeological research at the Koper site, Bazoviška ulica 5a. Discovered archaeological remains can be dated on the basis of archaeological finds from the late Antiquity to the late Modern period.