Uvod: Namen nacionalne raziskave je bila primerjava porodnih izidov ter izidov pri materah in novorojenčkih v samostojni babiški enoti in porodni enoti ter tako preveriti, ali so porodi v samostojni babiški enoti manj medikalizirani. Metode: Prospektivna opazovalna raziskava primerov s kontrolami je bila izvedena med majem in avgustom 2013. V raziskavi je sodelovalo 497 žensk, 154 žensk je rodilo v samostojni babiški enoti in 343 žensk v porodni enoti. Obe skupini žensk sta izpolnjevali enak vstopni kriterij: prvorodnice brez prisotnih dejavnikov tveganja, ob porodnem terminu, z enim plodom v glavični vstavi, normalno plodovo frekvenco srca in spontanim začetkom poroda. Primarni izid je bil delež carskih rezov. Za primerjavo medicinskih intervencij in porodnih izidov v obeh skupinah je bil uporabljen test hi-kvadrat. Rezultati: Ženske, ki so rodile v samostojni babiški enoti, so imele statistično pomembno več spontanih vaginalnih porodov (p < 0.001), manj pospeševanj z oksitocinom (p < 0.001), manjšo uporabo analgetikov (p < 0.001), manj operativnih vaginalnih porodov (p < 0.001) in carskih rezov (p < 0.001), manj epiziotomij (p < 0.001) in več polnega dojenja (p = 0.002). Diskusija in zaključek: V samostojni babiški enoti je bilo uporabljenih manj medicinskih intervencij. Za generalizacijo zaključkov te študije bi bile potrebne nadaljnje raziskave v Sloveniji.

IZVLEČEKUvod: Posteljica je začasen organ, a ključen za preživetje, rast in razvoj ploda. Porodi se med tretjo porodno dobo. Namen raziskave je bil pridobiti informacije o načinih vodenja tretje porodne dobe v slovenskih porodnišnicah ter o kompetencah babic pri rokovanju s posteljico. Metode dela: Raziskava je bila kvantitativno-deskriptivna, uporabljen instrument je bil strukturirani vprašalnik, tehnika zbiranja podatkov je bilo pisno anketiranje. Vzorec je bil namenski; vprašalnik je bil poslan v izpolnjevanje vodjem porodnih sob vseh štirinajstih porodnišnic v Sloveniji. Podatki so se zbirali od maja do junija 2012, obdelani so bili s programom SPSS 17. Rezultati: Odziv je bil 86%. Dve tretjini respondentov (67 %) navajata, da tretjo porodno dobo najpogosteje vodijo aktivno. Navadno posteljico porodi babica (83 %), vendar pri pregledu le-te ni samostojna, saj jo vedno preveri tudi zdravnik (83 %). Večina babic (86 %) ima strokovno samozavest (občutek znanja in volje), da bi pregled posteljice lahko opravile samostojno. Diskusija in sklep: Za končen izid poroda je odgovoren zdravnik; zato v večini primerov babice niso popolnoma samostojne, čeprav spremljanje fiziološkega poroda spada pod kompetence babice in so le-te za to strokovno usposobljene. ABSTRACT Introduction:The placenta is a temporary organ, essential for the survival, growth and development of the foetus. It is delivered during the third stage of labour. The purpose of this study was to gain information regarding the management of the third stage of labour in Slovenian maternity hospitals, including midwives' competences within this scope of practice. Methods: Descriptive quantitative method was used with a survey questionnaire as a research instrument. Convenience sample included all 14 Slovenian maternity hospitals. The data were gathered during May and June 2012. The analysis of data was performed with SPSS 17 programme. Results: The response rate to the survey was 86%. Two thirds of the respondents (67 %) report that the third stage of labour is usually actively managed. In general, the placenta is delivered by a midwife (83 %), however, the placenta is not examined only by a midwife, it is also checked by a doctor (83 %). The majority of midwives (83 %) feel professionally confident to examine the placenta autonomously. Discussion and conclusion: The final birth outcome is the responsibility of a doctor. Therefore, in the majority of cases, midwives are not completely independent, despite their competences and qualifications for the management of uncomplicated deliveries.

Uvod: Pomanjkanje medicinskih sester je odraz starajoče se družbe in večjih potreb uporabnikov zdravstvenih storitev. Nezadovoljstvo medicinskih sester vodi v izgorelost, ki je najpogostejši vzrok za zapuščanje poklica. Namen integrativnega pregleda literature je bil preučiti razloge za odločitve medicinskih sester v bolnišnicah, da zapustijo poklic.Metode: Uporabili smo integrativni pregled literature. Z uporabo ključnih besed zdravstvena nega, zapuščanje poklica, dejavniki tveganja, izgorelost, zadovoljstvo na delovnem mestu smo pregledali podatkovne baze CINAHL, PubMed in ProQuest Dissertations & Theses Global. Vključili smo raziskave v angleškem jeziku, objavljene med letoma 2011 in 2021. Identificirali smo 1.328 zadetkov, za končno analizo pa uporabili osem virov v polnem besedilu: šest virov iz šestega nivoja in dva vira iz sedmega nivoja izbrane hierarhije dokazov. Za pregled poteka raziskave smo uporabili diagram PRISMA. Zbrane podatke smo obdelali s tematsko integrativno analizo.Rezultati: S tematsko integrativno analizo smo identificirali 25 kod, ki smo jih združili v štiri podteme in dve temi: (1) družbeno-ekonomski in organizacijski dejavniki, povezani z zapuščanjem poklica; (2) neustrezni delovni pogoji in pomanjkljiva podpora managementa.Diskusija in zaključek: Kljub aktualnosti teme so raziskave večinoma presečne, intervencijskih raziskav v našem integrativnem pregledu ni. Védenje o zadržanju medicinskih sester v našem kulturnem okolju lahko okrepimo z nacionalnimi retrospektivnimi in prospektivnimi raziskavami, kar nam bo dalo dobra izhodišča tudi za intervencijske raziskave.

No abstract