Članek prinaša rezultate preučevanja ledeniških ostankov iz časa zadnjega poledenitvenega viška na območju Logarske doline v Kamniško-Savinjskih Alpah. Namen članka je reinterpretirati dosedanje ugotovitve in podati novo tolmačenje obsega viška zadnje poledenitve na tem območju. S pomočjo ugotovitev, pridobljenih s terenskim delom, so bile opravljene morfometrične analize, po katerih smo začrtali skrajno mejo poledenitvenega sunka in izdelali tridimenzionalno rekonstrukcijo topografije površja takratnega ledenika.

Članek obravnava metodološke probleme vrednotenja geodiverzitete na primeru Krajinskega parka Logarska dolina. V njem sta predstavljeni in primerjani dve delno avtomatizirani metodi vrednotenja: prva združuje prostorsko odvisnost števila geomorfoloških in hidroloških elementov geodiverzitete s podatki o hrapavosti površja, druga pa upošteva tudi litološko sestavo. Indeksi geodiverzitete so bili izračunani z velikostjo rastrskih kvadratov 50 × 50 m z namenom primerjav in ugotavljanja posplošitev na preučevanem območju. Ugotovljeno je bilo, da vključitev litoloških elementov ni smiselna, če je litologija v vrednotenje že vključena preko geomorfoloških elementov, če z množenjem le poveča vrednost območij z visokim indeksom hrapavosti ali če so si tipi litoloških enot glede na značilnosti podobni.

Članek prinaša rezultate preučevanja ledeniških ostankov iz časa zadnjega poledenitvenega viška na območju Logarske doline v Kamniško-Savinjskih Alpah. Namen članka je reinterpretirati dosedanje ugotovitve in podati novo tolmačenje obsega viška zadnje poledenitve na tem območju. S pomočjo ugotovitev, pridobljenih s terenskim delom, so bile opravljene morfometrične analize, po katerih smo začrtali skrajno mejo poledenitvenega sunka in izdelali tridimenzionalno rekonstrukcijo topografije površja takratnega ledenika.

Geodiversity, as diversity of the abiotic environment, includes terrain ruggedness (or roughness), which is one of the essential parts of geodiversity evaluation. The terrain ruggedness index (R) represents the value of one of the main geodiversity components. The purpose of the study is to discuss the characteristics of R in the scope of geodiversity, and to show how R differs within two specific study areas if we study them using a data scale that covers both areas and only site-specific data. Hence, the main methods include geodiversity element mapping, calculating R based on either the study area or broader-scale data and discussing the differences that arise. The findings show that R should not be calculated only within individual study areas if the results among different study areas are to be compared; rather, it should first be calculated on a larger scale for the whole region in which we are about to compare the specific study areas. The applied value of these results is that such data are then suitable for calculating the geodiversity index (G) according to specific methodological steps and for further analyses.

The area of the eastern Kamnik-Savinja Alps was glaciated in the time of the Last Pleistocene Glacial Maximum (LGM). The glacial landforms mentioned by the previous researchers and other landforms in the area were examined, gemorphologically mapped, morphographically and morphometrically analysed and a new map of the extent of the LGM was produced. The research revealed several glaciers in the area and that their sizes differed, primarily depending on the slope inclination direction.