In 2005, during the annual ‘intensive’ archaeological survey in the peri-urban zone of Sagalassus (Pisidia, southwest Anatolia), the remains of an extensive Classical-Hellenistic settlement were identified at Düzen Tepe, 1.8km southwest of Sagalassus. The results of three seasons of site investigation (2005–2007), comprising archaeological and geophysical surveys, architectural and topographical mapping, test soundings, and archaeometric and environmental research, are presented here, together with a discussion of the settlement's most probable socio-economic background. According to the latest results of all excavated or sampled survey ceramic artefacts and AMS C14 dating of faunal remains, the (proto-)urban settlement at Düzen Tepe was inhabited during the fifth to second century BC. It is the first of its kind to shed light on the material culture of the ancient inhabitants of the region, the ‘Pisidians’.

V slovenski arheologiji je že od začetka osemdesetih let prisotna temeljna usmeritev v arheologijo pokrajine. Ta smer temelji na domeni, da je človek v preteklosti s svojim delovanjem pustil sledi v celotni pokrajini in da je zato potrebno v arheoloških raziskavah poselitve analizirati pokrajino in procese v njej kot enoti bivanja. Medtem ko je arheološka stroka že vrsto let razvijala različne tehnike terenskega arheološkega pregleda, vključujoč sistematičen terenski pregled pokrajine, geofizikalne in geokemične meritve, fotointerpretacijo letalskih in satelitskih posnetkov, hkrati pa na interpretativnem nivoju prevzemala teoretske pristope iz geogrefije, pa smo šele z razvojem GIS tehnologije dobili učinkovito orodje za ovrednotenje tovrstnih podatkov. Osnovna izhodišča za aplikacijo GIS tehnologije so bila podana že pred leti z raziskovalnim projektom Geneze kulturne pokrajine na Oddelku za arheologijo ljubljanske Univerze. Pri sprejemanju GIS tehnologije je bil zlasti pomemben Projekt Hvar, kjer smo v sodelovanju s številnimi sorodnimi organizacijami doma in v tujini opravili testno študijo. Raziskava je bila usmerjena predvsem na možnost aplikacij GIS tehnologije v širši arheološki raziskovalni sferi. Tu so zlasti pomembne raziskave o določanju ekonomskih meja preteklih družb, strategiji gospodarjenja in trgovanja, komunikacijah, upravljanju z naravnimi dobrinami in podobno. Primerjava s situacijo v drugih državah pa kaže, da je večinski delež aplikacij GIS tehnologije v arheologiji prav na področju upravljanja s kulturno dediščino. Prav zato so v toku kratke študije o poselitvi posameznih območij v preteklosti, ki pa nam bodo dale vpogled tudi v možnosti uporabe GIS tehnologije pri varovanju in upravljanju kulturne dediščine. Ključnega pomena je tu seveda kakovostna baza podatkov o arheoloških najdiščih Slovenije, ki sicer za sedaj le v pisni obliki obstaja pri Inštitutu za arheologijo ZRC SAZU. Kompjuterizacija te baze bo s primerno organizacijsko strukturo, uporabniškim vmesnikom in GIS nadgradnjo omogočala kakovostno integracijo arheoloških informacij v slovenski GIS.

No abstract

John Bintliff et alii Το Πρόγραμμα της Τανάγρας: έρευνες σε μια αρχαία πόλη της Βοιωτίας και στη χώρα της (2000-2002) σ. 541-606 Το άρθρο αυτό παρουσιάζει τα προκαταρκτικά αποτελέσματα του προγράμματος Leiden-Ljubljana για την αρχαία πόλη της Τανάγρας και για τα περίχωρά της, στην ανατολική Βοιωτία. Οι εργασίες ξεκίνησαν το 1999, από μια μεγάλη ομάδα αποτελούμενη από ερευνητές και φοιτητές από την Ολλανδία, το Βέλγιο, τη Σλοβενία και την Ελλάδα. Διευθυντές του προγράμματος είναι ο John Bintliff και ο Bozidar Slapsak και υποδιευθυντής ο Κώστας Σμπόνιας. Οι διάφοροι ειδικοί παρουσιάζουν εδώ διεξοδικά τη δουλειά τους, αναπτύσσοντας τις εκθέσεις των δύο πρώτων περιόδων εργασιών, οι οποίες δημοσιεύτηκαν στο Pharos, το ετήσιο περιοδικό του Ολλανδικού Ινστιτούτου Αθηνών.