The area above the settlement of Koroška Bela is highly prone to slope mass movements and poses a high risk for the safety of the settlement. To get an insight into the hydrogeological conditions and processes which can affect mass movements in this area, hydrogeological investigations, including hydrogeological mapping, discharge measurements of springs, performance of infiltrometer and slug tests were performed. The results of these investigations show complex and heterogeneous hydrogeological conditions, predisposed by geological and tectonic setting and active mass movements which cannot be uniformly described. Observed large fluctuations in the rate of discharge of springs and groundwater level in observation wells are highly dependent on meteorological conditions. Estimated hydraulic conductivity of the soil is relatively high (2×10 -4 m/s) and reflects the loose structure and high content of organic matter in the upper part of the forest soil. Hydraulic conductivity of more permeable sections of boreholes is in general higher in the upper parts, in predominantly gravel layers (in range from 2×10 -3 to 1×10 -5 m/s), than in the deeper clayey gravel parts (3×10 -5 to 1×10 -7 m/s). In the area of the Čikla landslide the average hydraulic conductivity is estimated at 8.99×10 -4 m/s and is higher than in the area of the Urbas landslide (3.05×10 -4 m/s). IzvlečekNa območju nad naseljem Koroška Bela je velika nevarnost nastanka pobočnih masnih premikov, kar predstavlja tveganje za varnost naselja. Za razumevanje hidrogeoloških pogojev in procesov, ki lahko vplivajo na masne premike na tem območju, so bile izvedene hidrogeološke raziskave, ki so vključevale hidrogeološko kartiranje, meritve pretokov izvirov ter izvedbo infiltrometrskih in nalivalnih preizkusov. Rezultati raziskav kažejo zapletene in heterogene hidrogeološke razmere, pogojene z geološkimi in tektonskimi značilnostmi širšega območja ter aktivnimi masnimi premiki, ki jih ni mogoče enoznačno opisati. Opazovana velika nihanja pretokov izvirov in gladine podzemne vode v opazovalnih vrtinah so močno odvisna od meteoroloških razmer. Ocenjeni koeficient prepustnosti tal je relativno visok (2×10 -4 m/s) in odraža rahla tla z visoko vsebnostjo organske snovi, ki so značilna za gozd. Koeficient prepustnosti bolje prepustnih odsekov vrtin je v splošnem višji v zgornjih delih, v plasteh s prevladujočim gruščem (v razponu med 2×10 -3 in 1×10 -5 m/s), kot v globljih delih vrtin, v zaglinjenih plasteh (med 3×10 -5 in 1×10 -7 m/s). Na območju plazu Čikla je ocenjen povprečni koeficient prepustnosti 8.99×10 -4 m/s in je višji kot na območju plazu Urbas (3.05×10 -4 m/s). GEOLOGIJA 61/2, 191-203, Ljubljana 2018

The Mura-Zala sedimentary Basin is a Neogene basin with many competing geopotentials, spanning parts of Slovenia, Austria, Croatia and Hungary. Here we present the 3D regional geological model of the Slovenian part of the Mura-Zala Basin, which was developed to integrate the latest information on the geological structure of NE Slovenia and to publish the model in an open-access mode for easier and faster assessment of geopotentials. This was achieved through the harmonisation of the legacy geological models, the reinterpretation of 145 borehole logs, the construction of the 3D numerical geological model in JewelSuite TM , and delivering it into a 3D-Explorer environment. The model comprises nine lithostratigraphical units. The Pre-Neogene basement rocks are covered by the Haloze Formation; the Špilje Formation -Badenian and Sarmatian; the Lendava Formation -turbidites and slope; the Mura Formation -delta front and delta plain; and the alluvial Ptuj-Grad Formation. The model has two principal shortcomings, related to currently unavailable seismic reflection data faults were not implemented, and the Quaternary formations were not delimited. The model is useful for regional-scale studies and may reduce geological risks related to exploration in NE Slovenia. It will also support a better assessment of geopotentials and a more feasible approach to their development, and, eventually, will enable the harmonized management of our subsurface in 3D space. This can be achieved using the 3D-Explorer platform which enables the creation of arbitrary vertical cross-sections, horizontal slices and virtual boreholes. Izvle~ekMursko-zalski sedimentacijski bazen je neogenski bazen s številnimi konkurenčnimi geopotenciali, ki se razširja v Sloveniji, Avstriji, Hrvaški in na Madžarskem. V članku predstavljamo 3D regionalni geološki model slovenskega dela Mursko-zalskega bazena. Razvit je za prikaz najnovejših informacij o geološki zgradbi SV Slovenije in objavo v prosto dostopni obliki, ki omogoča lažjo in hitrejšo oceno geopotencialov. To smo dosegli z uskladitvijo predhodnih geoloških modelov, reinterpretacijo 145 geofizikalnih popisov globokih vrtin, izdelavo 3D matematičnega modela s programom JewelSuite TM in njegovo implementacijo v orodju 3D-Explorer. Model prikazuje devet litostratigrafskih enot. Pred-neogenske kamnine v podlagi bazena so prekrite s Haloško formacijo, Špiljsko formacijo -sarmatij in badenij, Lendavsko formacijo -pobočje in turbiditi, Mursko formacijo -deltno čelo in ravnica ter aluvialno Ptujsko-grajsko formacijo. Model ima dve poglavitni slabosti, kot posledica nedostopnosti seizmičnih podatkov vanj niso vključeni prelomi in sedimenti kvartarne starosti niso razmejeni. Model je primeren za regionalne študije in zato lahko zniža geološko tveganje pri raziskavah v SV Sloveniji. S tem, ko podpira boljšo oceno geopotencialov in primernejši pristop k njihovem razvoju, bo sčasoma omogočil usklajeno upravljanje našega podpovršja v tridimenzionalnem prostoru. Raba 3D-Explorerja omogoča izdelavo poljubnih na...

Shallow geothermal energy is a renewable source of energy. Using it provides benefits for climate, health and economy. A prerequisite for its efficient and sustainable use is the knowledge of its potential as well as the barriers that limit its use. The paper presents the preliminary results of research carried out within the GeoPLASMA-CE project for the assessment of the shallow geothermal potential in the area of the City of Ljubljana. By compiling existing geological data and field work, a detailed geological map of the study area was elaborated. The spatial distribution of thermal conductivity was estimated with measurements of thermal conductivity on 47 representative samples of 18 lithostratigraphic units and field measurements in unconsolidated sediments at 12 localities. The measured values range between 0.63 and 5.18 Wm -1 K -1 . Continuous groundwater temperature measurements in 17 observation wells with depth to 118 m show relatively small temperature changes over time of 5 months. The measured values on the Ljubljansko polje range between 10.6 °C and 14.6 °C, while in the Ljubljansko barje the temperature increases up to 15.6 °C. Multi-level groundwater temperature measurements in 9 observation wells indicate three different conditions: both negative and positive temperature gradients and a constant temperature in different depths of the aquifer, which reflects the deeper geothermal or hydrogeological conditions and the anthropogenic impact. IzvlečekPlitva geotermalna energija je obnovljiv vir energije. Njena raba omogoča ugodne učinke na podnebje, zdravje in gospodarstvo. Pogoj za učinkovito in trajnostno rabo geotermalne energije je poznavanje potenciala, kakor tudi ovir, ki omejujejo njeno rabo. V članku smo predstavili prve rezultate raziskav za oceno plitvega geotermalnega potenciala na območju mesta Ljubljana, ki se izvajajo v okviru projekta GeoPLASMA-CE. Z usklajevanjem obstoječih geoloških podatkov in terenskimi raziskavami je bila izdelana natančna geološka karta. Prostorska porazdelitev toplotne prevodnosti kamnin (18 litostratigrafskih enot) je ocenjena z meritvami na 47 reprezentativnih vzorcih in s terenskimi meritvami nekonsolidiranih sedimentov na 12 lokacijah. Izmerjene toplotne prevodnosti kamnin so v razponu med 0,63 in 5,18 Wm -1 K -1 . Zvezne meritve temperature podzemne vode v 17 opazovalnih vrtinah do globine 118 m kažejo relativno majhne spremembe v 5 mesečnem obdobju. Izmerjene vrednosti na Ljubljanskem polju so v razponu med 10,6 °C in 14,6 °C, na Ljubljanskem barju pa naraščajo do 15,6 °C. Temperature podzemne vode izmerjene na različnih globinah v 9 vrtinah kažejo tri različne razmere: negativni in pozitivni temperaturni gradient ter konstantno temperaturo v različnih globinah vodonosnika, kar odraža globlje geotermalne ali hidrogeološke razmere ter antropogeni vpliv.

Izvle~ekVodonosnik Ljubljanskega polja je eden izmed najve~jih in najpomembnej{ih vodonosnikov v Sloveniji. V ve~jem delu je vodonosnik odprt, na nekaterih obmo~jih, v jugozahodnem delu pa se pojavljajo slab{e prepustne plasti, kjer nastanejo vise~i vodonosniki. Na podlagi obdelave litolo{kih podatkov iz vrtin je bil s pomo~jo geostatisti~nega modeliranja s sekven~no indikatorsko simulacijo izdelan hidrogeolo{ki model zahodnega dela Ljubljanskega polja s poudarkom na prepustnosti litolo{kih enot. Iz hidrogeolo{kega modela so bile izlo~ene slab{e prepustne plasti s koeficientom prepustnosti K < 10 -6 m/s in povr{ino ve~jo od 0,07 km 2 , ki so potencialna obmo~ja za pojav vise~ih vodonosnikov. Rezultati modela kažejo najve~jo koncentracijo slab{e prepustnih plasti pod vznožjem Ši{enskega in Grajskega hriba. AbstractLjubljansko polje aquifer is one of the biggest and most important aquifers in Slovenia. In general it is an unconfined aquifer, but locally, on the SW part, layers with low hydraulic conductivity appear and on those areas perched aquifers are formed. Based on lithological data from boreholes (emphasizing hydraulic conductivity of lithological units) and use of geostatistical method Sequential Indicator Simulation (SIS) hydrogeological model of western part of Ljubljansko polje was made. In the model layers with hydraulic conductivity K < 10 -6 m/s and area larger than 0.07 km 2 were defined as potential areas of perched aquifers. The majority of them are located on the foothills of Ši{enski and Grajski hrib. UvodVodonosnik Ljubljanskega polja je eden izmed najve~jih vodonosnikov v Sloveniji. Iz njega se s pitno vodo oskrbuje preko 300.000 prebivalcev Ljubljane in okolice, zato je njegova za{~ita in poznavanje njegovih geolo{kih lastnosti izjemnega pomena.Vodonosnik je tema raziskav že vse od konca 19. stoletja in je zaradi tega že zelo dobro raziskan, njegove karakteristike in možnosti izkori{~anja so dobro opredeljene, kljub temu pa je zaradi pestre geologije {e veliko neznanega oziroma neraziskanega. Med slabo raziskane pojave spadajo tudi vise~i vodonosniki.Vodonosnik je razvit v kotlini, ki je zasuta s kvartarnim re~nim prodom in peskom z vmesnimi le~ami melja, gline in konglomerata (Žlebnik, 1971). Slab{e prepustne plasti med bolj prepustnimi plastmi omogo~ajo nastanek vise~ih vodonosnikov. Iz dosedanjega poznavanja hidrogeolo{kih lastnosti vodonosnika Ljubljanskega polja se domneva, da je porazdelitev vise~ih vodonosnikov pomembna s stali{~a vpliva na kemijsko stanje podzemne vode in na raz{irjanje onesnaževal, vendar pa je njihovo trenutno poznavanje relativno omejeno.Namen izdelave prostorskega modela vise~ih vodonosnikov je dolo~itev razprostiranja slab{e prepustnih plasti znotraj dobro prepustnega nezasi~enega dela vodonosnika v zahodnem delu Ljubljanskega polja. Na podlagi obstoje~ih podat kov o že znanih vise~ih vodonosnikih in litolo{kih popisov vrtin so bila dolo~ena potencialna obmo~ja vise~ih vodonosnikov. Obravnavano obmo~jeObravnavano obmo~je se nahaja v osrednji Sloveniji in je del ...

No abstract