The paper is based on a survey conducted within the framework of the basic research project Collocations as a Basis for Language Description: Semantic and Temporal Perspectives (KOLOS; J6-8255). It presents a qualitative analysis of a user evaluation of the interface of the Collocations Dictionary of Modern Slovene (CDS). It discusses an alternative perspective—the user's point of view—on problematic aspects of individual dictionary features, which require further lexicographic analysis and discussion. The collocations user study presents a model of the process of user evaluation; its findings are significant primarily for determining problems encountered by users. They also serve as a useful basis for methodology improvements in future, comparable lexicographic user studies and analyses.

V leksikogramatični raziskavi so predstavljeni rezultati analiz struktur s prislovi, ki so bile izvedene v okviru temeljnega raziskovalnega projekta Kolokacije kot temelj jezikovnega opisa: semantični in časovni vidiki (KOLOS; J6-8255). Na podlagi rezultatov predhodno izvedene pilotne množičenjske naloge, v kateri so označevalci jezikoslovci ocenjevali avtomatsko izluščene kolokacijske kandidate iz korpusa Gigafida in se opredeljevali do tega, kaj je in kaj ni slovarsko relevantna kolokacija, smo analizirali vse kolokacijsko produktivne strukture s prislovi. Namen analiziranja je bil opredeliti kolokacijo kot semantično relevantno sopojavitev dveh (ali več) besed ter s tem tudi razliko med slovarsko relevantnimi kolokacijami in statistično prepoznanimi oz. šibkejšimi kolokacijami, ki ne opravljajo semantične funkcije in so posledično nerelevantne za kolokacijski slovar. Analize struktur s prislovi so pokazale, da se je o semantični relevantnosti in slovarski vključenosti pri posameznih primerih kolokacijskih kandidatov ali tipih kolokatorjev treba odločati na ravni posamezne strukture. Tovrstni primer so prislovi, ki lahko nastopajo v vlogi intenzifikatorja (tip kar pošteno [načeti]) ali pa semantično manj relevantni vlogi poudarnosti oz. členkovnosti (tip kar prekiniti). Podobne jezikoslovne obravnave so potrebne širše skupine števniškosti, kot je kratnost ali zaporedje (zaporednostni prislovi), ki jih zaradi raznolike semantične relevantnosti ne moremo strukturno omejiti (četrtič doktorirati proti stokrat povedati). Podatki, pridobljeni na podlagi opravljenih analiz, bodo omogočali podrobnejše ali nadaljnje analize, predvsem pa celovit opis vsake kolokacijske strukture in njene kolokativnosti. Na podlagi identificiranih napak zaradi avtomatskega označevanja strukture pa bo mogoče nadgraditi obstoječe vzorce za luščenje in predvsem izboljšati avtomatsko luščenje za problematične strukture. Podatki bodo zelo uporabni tudi pri nadaljnjem vključevanju in obravnavi novih struktur, prvotno izločenih zaradi precejšnjega šuma. Vse ugotovitve bo mogoče implementirati v leksikografski delotok in na ta način izboljšati podatke (stopenjskost gesel) v slovarju. Učno množico s 17.576 kandidati bo mogoče uporabiti tudi v drugih dejavnostih projekta KOLOS: za uvrščanje kolokatorjev v gruče, primerjavo sopomenk s kolokacijami in nenazadnje za proučevanje kolokacijskih trendov skozi čas.

Center za jezikovne vire in tehnologije (CJVT) je interdisciplinarna raziskovalna enota Univerze v Ljubljani, katere glavni namen je vzpostavljati in vzdrževati digitalne jezikovne vire in jezikovnotehnološka orodja za sodobni slovenski jezik. Med ciljnimi uporabniki izdelkov, ki vključujejo besedilne korpuse, odzivne slovarje in orodja za podporo pisanju v slovenščini, je tudi učiteljska skupnost, ki vire in orodja uporablja na področju jezikovnega izobraževanja. V prispevku pregledno predstavimo tiste vire in orodja CJVT, ki so za izobraževalne namene še posebej relevantni, nato pa umestimo učiteljice in učitelje kot pomembne sodelujoče v dveh kontekstih: pri uporabniških raziskavah in evalvacijah posameznih izdelkov ter pri usposabljanjih za rabo nove digitalne jezikovne infrastrukture pri predmetih, ki jih poučujejo. Prispevek sklenemo z napovedjo rezultatov, ki trenutno nastajajo v nacionalnem projektu Razvoj slovenščine v digitalnem okolju in bodo omogočili nadaljnji razvoj učnih gradiv in izdelkov, relevantnih za izobraževalno rabo.

Prispevek je nastal na podlagi diplomskega dela Estetika odrskega govora kot gledališkega izrazila (na primeru drame Hodnik Matjaža Zupančiča) (2012), napisanega pod mentorstvom red. prof. dr. Leva Krefta in izr. prof. dr. Hotimirja Tivadarja na Filozofski fakulteti v Ljubljani. 1 Več o tem, da se je po performativnem obratu vzpostavila posebna politika uprizarjanja, Toporišič 2009.