V prispevku je predstavljen raziskovalni projekt Raziskave ogroženih narečij v slovenskem jezikovnem prostoru (Radgonski kot, Gradiščanska, Hum na Sutli z okolico, Dubravica z okolico), v okviru katerega se bodo določile meje treh slovenskih narečij zunaj Slovenije, to je prekmurskega narečja v Radgonskem kotu in na Gradiščanskem v Avstriji ter srednještajerskega in kozjansko-bizeljskega narečja na Hrvaškem.

V prispevku je prikazan krajevni govor kraja Večeslavci (SLA T397), ki spada v gorički govor prekmurskega narečja panonske narečne skupine. Opisane so osnovne glasoslovne in naglasoslovne značilnosti. Podan je fonološki opis govora, in sicer na osnovi narečnega gradiva, ki ga je za potrebe SLA zbrala Majda Domijan leta 1983.

No abstract

V prispevku so predstavljena narečna poimenovanja za jedilni pribor, ki se uporablja pri uživanju ali pripravljanju jedi – žlica, nož in vilice, in sicer z geolingvističnega, besedotvorno-etimološkega ter pomensko-motivacijskega vidika. Etnološki okvir služi zlasti za predstavitev razlogov za (ne)prevzetost leksemov. Izkaže se, da so poimenovanja za žlico in nož neraznovrstna z vidika prevzetosti, saj sta denotata na slovenskem jezikovnem območju v uporabi že razmeroma dolgo. Vilice so se kot del jedilnega pribora uveljavile sorazmerno pozno, zato je najpogostejše poimenovanje zanje besedotvorni deminutiv, na stiku z neslovanskim jezikovnim prostorom pa je opazna visoka stopnja prevzetosti leksemov. Poimenovanje za nož izkazuje besedotvorno raznovrstnost tudi zaradi različnih namembnosti v preteklosti.

The article presents Slovenian dialect names for cutlery used in eating or preparing food – spoon, knife and fork, from a geolinguistic, word-formational as well as etymological and semantic-motivational perspective. The ethnological framework serves in particular to present the reasons for the (non-)borrowing of lexemes. It turns out that the terms for spoon and knife are not diverse from the point of view of borrowing, since the denotata have been in use in the Slovenian language area for a relatively long time. The fork was introduced relatively late as part of cutlery, so the most common name for it is a word-formational diminutive, and a high level of lexeme borrowing is observed in contact with the non-Slavic language area. The name for knife demonstrates word-formational diversity due to different uses in the past. The lexemes nožič, vilice and razsoška or plural razsoške have undergone a word-formational change, as they have kept their structural suffixes, but these do not (or rather, no longer) carry word-formational meaning; they are thus tautological derivations. The lexemes nož and pošada display a semantic change, as the meaning of both has narrowed in the hypernym → hyponym direction.