IZVLEČEKUvod: Za boljše doseganje kakovosti življenja pacientov s kronično obstruktivno pljučno boleznijo je slednje treba poučiti o značilnostih bolezni ter o ukrepih za njeno učinkovito samoobvladovanje. Namen raziskave je bil ugotoviti pogostost dokumentiranja in vrsto dokumentiranih navodil o življenjskem slogu in samoobvladovanju bolezni v bolnišnični dokumentaciji pacientov s kronično obstruktivno pljučno boleznijo. Metode: Izvedena je bila retrospektivna kvantitativna raziskava, v kateri je bila pregledana celotna bolnišnična dokumentacija (terapevtski listi, liste zdravstvene nege, arhivi zdravstvenovzgojnih šol, odpustna pisma) 253 pacientov s kronično obstruktivno pljučno boleznijo. Za analizo podatkov sta bila poleg osnovne deskriptivne statistike uporabljena tudi hi-kvadrat test in ordinalna logistična regresija. Rezultati: V bolnišnični dokumentaciji so pacienti s kronično obstruktivno pljučno boleznijo imeli dokumentirana v povprečju manj kot 4 navodila o življenjskem slogu in samoobvladovanju bolezni ( = 3,8, s = 5,1). V odpustnem pismu je polovica pacientov ( = 0,5, s = 0,9) imela zabeleženih manj navodil o življenjskem slogu in samoobvladovanju bolezni kot v bolnišnični dokumentaciji (x 2 = 33,455, p < 0,001). Diplomirane medicinske sestre so navodila dokumentirale petkrat pogosteje kot zdravniki. Diskusija in zaključek: Raziskava je za bolnišnično dokumentacijo pacientov s kronično obstruktivno pljučno boleznijo ugotovila nizko število dokumentiranih navodil o življenjskem slogu in samoobvladovanju bolezni. Treba bo povečati ozaveščenost o pomenu dokumentiranja zdravstvenovzgojnih navodil in oblikovati orodja za izboljšanje medpoklicne komunikacije. ABSTRACTIntroduction: To achieve a better quality of life in patients with chronic obstructive pulmonary disease, these patients should be informed about the characteristics of the disease and measures for its effective selfmanagement. The aim of the study was to determine the frequency and type of written instructions regarding lifestyle and self-management of the disease in hospital documentation of patients with chronic obstructive pulmonary disease. Methods: A retrospective quantitative study that reviewed all the hospital's documents (therapy forms, nursing forms, archives of health education programmes, letters of discharge) was conducted including 253 patients with chronic obstructive pulmonary disease. The results were described in terms of descriptive statistics; chisquare test and ordinal logistic regression were used. Results: On average, hospital records of patients with chronic obstructive pulmonary disease showed less than 4 instructions ( = 3.8, s = 5.1) about life style and disease self-management. Half of chronic obstructive pulmonary disease patients received letters of discharge ( = 0.5, s = 0.9) which contained less guidance about lifestyle and self-management of the disease than their hospital records (x 2 = 33.455, p < 0.001). Nurses recorded the instructions five times more frequently than doctors. Discussion and conclusion: T...

Onesnaženost zunanjega zraka predstavlja danes velik javnozdravstveni problem. Ena izmed najbolj ogroženih populacijskih skupin v povezavi z onesnaženostjo zunanjega zraka so otroci. Namen naše raziskave je bil oceniti časovno povezanost med številom obiskov otrok zaradi bolezni dihal in onesnaženostjo zunanjega zraka v občini Zagorje ob Savi. Ekološka študija časovnega trenda je bila izvedena za obdobje od 1. januarja 2006 do 31. decembra 2011. Opazovana populacijska skupina so bili otroci stari od 1 do 11 let s stalnim prebivališčem v občini Zagorje ob Savi, ki so zaradi bolezni dihal obiskali zdravstveni dom. Imisijske podatke smo pridobili iz stalne merilne postaje v občini Zagorje ob Savi. Za oceno povezanosti med opazovanim zdravstvenim izidom, pojasnjevalnimi spremenljivkami in pojasnjevalnimi dejavniki smo uporabili Poissonov regresijski model. Rezultati modela z več onesnaževali kažejo, da je v občini Zagorje ob Savi pozitivna časovna povezanost med številom obiskov in koncentracijo prašnih delcev premera 10 mikrometrov (p<0,001) ter koncentracijo ozona  (p=0,003).

Uvod: Dobra priprava na odpust zveča kakovost življenja bolnika s kronično obstruktivno pljučno boleznijo in zmanjša število hospitalizacij. Z namenom opredelitve zadovoljstva bolnikov s kronično obstruktivno pljučno boleznijo z obravnavo koordinatorja odpusta je bila izvedena neeksperimentalna kvantitativna raziskava. Metode: Raziskava je potekala anonimno, s pomočjo strukturiranega vprašalnika, poslanega po pošti. Sodelovalo je 107 bolnikov, ki so bili zaradi poslabšanja kronične obstruktivne pljučne bolezni hospitalizirani med 2. novembrom 2009 in 6. decembrom 2011 in bili obravnavani s strani koordinatorja odpusta. Vprašalnik je vrnilo 60 bolnikov. Za statistično obdelavo smo uporabili opisno statistiko, faktorsko analizo, linearnoregresijski model in multiplo linearno regresijo. Rezultati: Z analizo smo ugotovili, da lahko s skupnim vplivom treh faktorjev (komunikacija, samoobvladovanje bolezni in doživljanje bolezni oz. simptomi) pojasnimo 84,02 % variance zadovoljstva bolnikov s koordinatorjem odpusta. Z zadovoljstvom bolnikov s koordinatorja odpusta je najbolj povezana komunikacija, sledi ji doživljanje bolezni oz. simptomi. Diskusija in zaključek: Bolniki so zadovoljni z aktivnostmi koordinatorja odpusta v postopku odpusta iz bolnišnice, kar ugotavljajo tudi drugi avtorji. Raziskava pokaže na smiselnost uvedbe profila koordinatorja odpusta v obravnavo bolnikov s kronično obstruktivno pljučno boleznijo. Spremljanje zadovoljstva bolnikov je smiselno, saj pokaže priložnosti za izboljšave dela z vidika bolnika.