med predelavo, se zaradi visoke kurilnosti bukovine običajno namenjajo pridobivanju toplotne energije, torej v energetske namene. Na tržišču se pojavljajo v obliki drv, peletov in briketov, ki kot energenti ne dosegajo visoke dodane vrednosti. Iz surovine višje kakovosti je mogoče izdelati številne polizdelke in izdelke z visoko dodano vrednostjo, kar pa terja predvsem učinkovito delovanje gozdno-lesne verige in je podrobneje predstavljeno v prispevkih Kropivšek in Čufar (2015) ter Čufar et al. (2017) in je bilo temeljiteje preučevano v sklopu CRP projekta Racionalna raba lesa listavcev s poudarkom na bukovini. Poleg mehanskih in ostalih (tudi obdelovalnih) lastnosti pa lahko s pridom izkoriščamo tudi kemijsko strukturo bukovine za pridobivanje niza tržno zanimivih spojin (Zule, 2015). S tem se odpira široko področje inovativnih rab bukovine s poudarkom na celovitejši izrabi surovine slabše kakovosti in lesnih ostankov, ob hkratnem zagotavljanju načel krožnega gospodarstva (European Commission, 2017).

According to the numerous favourable properties of beechwood and fairly good possibilities of increasing its durability, we should focus on the development of innovative products to increase its use for construction purposes in buildings. Keywords: European beech (Fagus sylvatica L.), wood properties, traditional wood use, innovative products, wooden construction, Sloveniacelotne gozdno-lesne verige, predvsem s ponovno oživitvijo primarne predelave lesa in vseh nadaljnjih členov te verige, bi lahko učinkoviteje izkoristili potenciale lesne zaloge, povečali zmogljivosti lesne predelave in dosegli večjo dodano vrednost s številnimi pozitivnimi učinki na gospodarstvo in okolje.Kljub nihanjem v predelavi in rabi spada bukovina med industrijsko najbolj uporabljane lesne vrste v Evropi. Bukovino v Sloveniji dobro poznamo, vendar le redko hvalimo njeno univerzalno uporabnost, pogosteje pa se ukvarjamo z njenimi napakami in pomanjkljivostmi. Natančen pregled zgradbe in lastnosti bukovine potrjuje možnosti raznovrstne rabe (Cimperšek, 2012; Čufar et al., 2012a, b). Bukovino pogosto uporabimo tudi za zamenjavo drugih lesnih vrst, predvsem listavcev, ki jih tradicionalno uporabljamo za posebne izdelke. UVOD INTRODUCTIONNaraščajoč delež bukve (Fagus sylvatica L.) v lesni zalogi ter precejšnje zmanjšanje obsega lesne predelave v Sloveniji na novo odpirata vprašanja o možnostih ponovne oživitve primarne predelave in uvajanja novih, izboljšanih načinov rabe bukovine za polproizvode ter možnosti povečanja proizvodnje različnih izdelkov z visoko dodano vrednostjo. Trenutno velik delež bukovine porabimo za energetske namene in/ali proizvodnjo polizdelkov in izdelkov z nižjo dodano vrednostjo, ki slabo izkoriščajo potencial dodane vrednosti bukove surovine. Z vzpostavitvijo

V slovenskem gozdno-lesnem gospodarstvu je primarni cilj ustvarjanje vrednosti in dobava želenih izdelkov kupcem oz. uporabnikom, kjer se učinki v celotni gozdno-lesni verigi vrednosti multiplicirajo z delovanjem vseh njenih členov. Uspešnost delovanja celotne verige vrednosti je pomembno razumeti z vidika potenciala dosegljivih količin, stopnje tehnološke predelave in mejne kakovosti vhodnih surovin ter lastnosti proizvedenih produktov. Cilj te študije je bil evidentiranje posameznih verig vrednosti v celotni domači gozdno-lesni verigi, analiza delovanja krožnosti in možnosti predelave listavcev v visokotehnološke izdelke in materiale, ki zagotavljajo visoko dodano vrednost. Identificirali smo pet primarnih verig vrednosti (P1…P5), dve verigi za zagotavljanje krožnosti (K6, K7), ter tri verige višjih predelovalnih stopenj za proizvodnjo izdelkov z višjo dodano vrednostjo (S8…S10). Pri predelavi lesa listavcev je pereče nedelovanje primarne verige »Furnir« (P2) ter omejeno delovanje verige »Žagan les« (P1), s čimer slabo izkoriščamo potencial lesne surovine najvišje kakovosti. Za doseganje kriterija t. i. zelenih verig vednosti je treba krepiti verige, ki zagotavljajo krožnost (K6 – Ostanki, K7 – Odslužen les), in so trenutno delujoče v manjšem obsegu ter se prehitro zaključujejo.