Ključne besede: hidrogeološko kartiranje, vodnjak, merjenje gladine podzemne vode, karta gladin podzemne vode, napajanje podzemne vode Key words: hydrogeological mapping, dug well, groundwater level measurements, groundwater table contour map, groundwater recharge IzvlečekNa prehodnem območju med gričevnatim Goričkim in uravnanim Prekmurskim poljem je bilo aprila 2014 izvedeno podrobno hidrogeološko kartiranje, v okviru katerega so bili registrirani pojavi podzemne in površinske vode. Opravljene so bile meritve gladine, temperature, elektroprevodnosti in pH vrednosti podzemne vode izbranih vodnjakov. Na podlagi teh podatkov je bila izrisana karta gladin podzemne vode in določene smeri njenega toka. Na območju Goričkega podzemna voda teče od severa proti jugu, na stiku med Goričkim in Prekmurskim poljem se smer toka zaradi spremembe reliefa in hidrogeoloških karakteristik sedimentov, spremeni proti jugovzhodu, kar se odraža v povijanju hidroizohips. Tok podzemne vode v osrednjem delu Prekmurskega polja je vzporeden toku reke Mure, to je v smeri od severozahoda proti jugovzhodu. Meritve terenskih fizikalno-kemijskih parametrov so pokazale, da se pH vrednost in temperatura podzemne vode na Goričkem in Prekmurskem polju ne razlikujeta. Vrednosti elektroprevodnosti so na Prekmurskem polju nekoliko višje kot na Goričkem. AbstractIn April 2014 a detailed hydrogeological mapping was performed in the transition area between the hilly Goričko in the north and the flatland of Prekmursko polje in the south (NE Slovenia). The occurrence of groundwater and surface water phenomena were registered and groundwater levels determined in a number of dug wells. Some basic physico-chemical parameters of water, i.e. temperature, electrical conductivity and pH were measured. Groundwater level map of the area was drawn and groundwater flow directions determined. In the Goričko area, groundwater flows from north to south, while in Prekmursko polje groundwater flow is parallel to the flow of the Mura River, i.e. NW-SE. In the transition area between Goričko and Prekmursko polje groundwater countor lines bend substantialy indicating a change in the relief as well as change of the hydrogeological characteristic of sediments. The groundwater pH and temperatures in Goričko and Prekmursko polje, are simillar. However, the electrical conductivity of groundwater in Prekmursko polje is higher than in Goričko.

Shallow geothermal energy is a renewable source of energy that can be used effectively with open loop geothermal systems. Knowledge of hydrogeological conditions is a prerequisite for the successful implementation and operation of such systems. The article describes a risk assessment of open loop geothermal system operation related to the chemical composition of groundwater in the area of the City of Ljubljana. Results of the study show that in the area of the Ljubljansko polje aquifer, the geochemical characteristics of the groundwater do not represent a risk of possible operational problems for an open loop geothermal system. On the contrary, the chemical composition of the groundwater in the Ljubljansko barje aquifer indicates a risk of corrosion and/or the precipitation of minerals, which can lead to diminished efficiency of the geothermal system or even damage that can result in the interruption of operations. In order to avoid operational problems in open loop systems, wells must be a professionally designed and installed, and groundwater geochemical characteristics properly determined. In the latter, it is important to take into account the method of sampling, since the chemical composition of water in the aquifer and in the geothermal system may vary significantly. IzvlečekPlitva geotermalna energija je obnovljivi vir energije, ki ga lahko učinkovito uporabljamo s pomočjo odprtih geotermalnih sistemov. Pogoj za njihovo uspešno namestitev in delovanje je poznavanje hidrogeoloških pogojev.Članek opisuje oceno tveganja za delovanje odprtih geotermalnih sistemov, povezanih s kemično sestavo podzemne vode na območju Mestne občine Ljubljana. Rezultati raziskav kažejo, da na območju vodonosnika Ljubljanskega polja geokemične značilnosti podzemne vode ne predstavljajo posebnega tveganja za delovanje odprtih geotermalnih sistemov. Nasprotno na območju Ljubljanskega barja kemična sestava podzemne vode nakazuje možnost korozije in obarjanja mineralov, kar lahko povzroči zmanjšanje učinkovitosti odprtega geotermalnega sistema ali celo poškodbe, ki onemogočajo njegovo delovanje. Na tem območju je v izogib težavam pri delovanju tovrstnih sistemov nujno strokovno načrtovanje in izvedba vrtine ter ugotovitev geokemičnih značilnosti podzemne vode. Pri slednjem je pomembno upoštevati način vzorčenja, saj se kemijska sestava vode v vodonosniku in geotermalnem sistemu lahko bistveno razlikuje.