Uvod: V prispevku smo na podlagi sistematičnega pregleda literature identificirali različne oblike farmakološkega in nefarmakološkega zdravljenja, ki lahko ženskam s primarno dismenorejo pomagajo zmanjšati intenziteto bolečine. Namen raziskave je bil namreč ugotoviti oblike farmakološke in nefarmakološke terapije za zmanjšanje bolečine pri primarni dismenoreji.Metode: Za iskanje literature so bile uporabljene podatkovne baze: CINAHL, Medline, ScienceDirect in Cochrane Library.  Uporabljeni so bili naslednji iskalni pojmi: primarna dismenoreja, menstrualna bolečina, farmakološko zdravljenje, nefarmakološko zdravljenje; v angleškem jeziku: primary dysmenorrhea, menstrual pain, pharmalogical intervention,  non-pharmacological intervention. Iskanje je bilo omejeno na znanstvene revije, recenzirane publikacije, dostopne v  celotnem besedilu, besedila, objavljena v angleškem jeziku v obdobju 2007–2017. Skupaj je bilo  identificiranih 571 zadetkov, v končno analizo je bilo vključenih 13 raziskav, ki so ustrezale namenu raziskave.Rezultati: Analiziranih je bilo 13 raziskav, od tega pet farmakoloških in osem nefarmakoloških oblik zdravljenja. Rezultati raziskave so pokazali, da nesteroidna protivnetna zdravila ponujajo precejšnje zmanjšanje bolečine pri večini žensk s  primarno dismenorejo. Ugotovitve kažejo, da vse oblike nefarmakološkega zdravljenja niso priporočljive in pri pacientkah s primarno dismenorejo ne pomagajo zmanjšati intenzitete bolečine. Diskusija in zaključek: Rezultati sistematičnega pregleda literature kažejo, da farmakološko zdravljenje učinkoviteje zmanjšuje intenziteto bolečine, saj se učinek delovanja zdravila izkaže v eni uri po zaužitju, vendar povzroča nekatere stranske učinke.

Uvod: Merjenje kulturnih kompetenc je temeljni korak pri  oceni strategij učenja kulturnih kompetenc ter doseganju kulturne kompetentnosti med medicinskimi sestrami in študenti zdravstvene nege. Namen sistematičnega  regleda literature je bil proučiti vsebino in lastnosti  vprašalnikov ter izbrati najprimernejše vprašalnike za ocenjevanje kulturnih kompetenc pri medicinskih sestrah  in študentih zdravstvene nege. Metode: Izveden je bil sistematični pregled literature v  podatkovnih bazah CINAHL, ERIC, EBSCO in ScienceDirect. Uporabljeni so bili angleški izrazi: transcultural nursing,  cultural competent care, cultural competency, education nursing, questionaire. V pregled so bili vključeni izvirni  znanstveni članki z ustrezno preiskovano tematiko, dostopni v celotnem besedilu ter objavljeni po letu 2010. 2010.Rezultati: Izmed 247 člankov je bilo v končno analizo vključenih 11 člankov. Med analiziranimi vprašalniki smo na podlagi vsebine ter psihometričnih lastnosti, kot sta zanesljivost in konstrukcijska veljavnost, ugotovili, da so štirje vprašalniki najbolj primerni za merjenje kulturnih kompetenc pri medicinskih sestrah, trije vprašalniki za merjenje kulturnih kompetenc pri študentih zdravstvene nege in en vprašalnik pri medicinskih sestrah v izobraževanju.Diskusija in zaključek: Določeni vprašalniki, ki smo jih vključili v naš pregled, so na podlagi analize kakovosti merilnih lastnosti vprašalnikov primernejši za merjenje kulturnih kompetenc pri medicinskih sestrah, ostali vprašalniki pa za merjenje kulturnih kompetenc pri študentih zdravstvene nege. Sistematični pregled literature predstavlja dobro izhodišče za druge raziskovalce s področja merjenja kulturnih kompetenc pri izboru ustreznih vprašalnikov za nadaljnje raziskave.

No abstract