Namen pričujočega članka je na kratko orisati problematiko medievalizma in medievistike, in sicer v časovnem razponu od njunih začetkov, ali natančneje vzpostavitve, v devetnajstem stoletju do vključno prve polovice dvajsetega stoletja. V ospredju bodo predvsem tiste bistvene premene oziroma vsaj minimalni zasuki znotraj izbranega polja, ki naj jih tu zaenkrat povzame premik od Johna Ruskina h Gilbertu Keithu Chestertonu, ki na sebi lasten in vsekakor širše pomenljiv način povzame in zasuka Ruskinovo dediščino, s tem pa dediščino, grobo rečeno, celotnega devetnajstega stoletja (Simmons, 2001, 131-143). 1 1 Chene Heady, Heraldry and Red Hats: Linguistic Skepticism and Chesterton's Revision of Ruskinian Medievalism. Kot je razvidno že iz naslova (»linguistic skepticism«), gre predvsem za vprašanje jezika oziroma znakovnih sistemov, kot temu pravi Chesterton. Glede na dostopnost del velja opozoriti na paralelno branje Chestertona (1961) in Ruskina (1979). Premik iz devetnajstega v prvo polovico dvajsetega stoletja, ki ga tu na lasten način osvetljujem, bi sam poimenoval Ruskin/Chesterton. Pričujoči članek ni še ena izmed številnih analiz njunih del. Interpretacija Chena Headyja služi kot osnova za bolj razširjen razmislek o problematiki, ki jo je nakazal avtor omenjenega članka.

Gotovo da i ne treba posebno naglasiti kako se u suvremenom svijetu umjetnosti, govorimo li općenito i stoga ne odviše strogo, pitanje konteksta ili kontekstualizacije čini izrazito važnim-i to s pravom. Možemo to jednostavno posvjedočiti pomoću brojnih slučajeva u kojima se i kontekst i kontekstualizacija primjenjuju u smislu kritike ili ogleda, obično negativno, i to ne nužno izložbe. Slijedom toga, pretpostavlja se da je nedostatak konteksta, koji se obično prikazuje u obliku prateće arhivske ili dokumentarne građe, a ponekad jednostavno kao pojašnjavajući tekst, nešto što treba izbjegavati. Ostanemo li na ovoj uobičajenoj razini razmišljanja, čini se da uglavnom možemo, barem simplificirajući, svesti taj zahtjev za kontekstom ili kontekstualizacijom na zahtjev za više povijesti, podataka, empiričnosti, složenosti i/ili nijansiranosti te specifičnosti i konkretnosti življenog iskustva, za razliku od suprotnog pristupa, koji možemo standardno opisati ili okarakterizirati kao puko predmetan ili, oštrijim riječima, "distanciran", "neutraliziran", "fetišistički", "formalistički" ili čak "sterilan"-sterilan poput zapadnjačke bijele kocke, poslužimo li se rječnikom koji je, kako se čini, strastveno povezan s misijom razotkrivanja društveno-povijesnih okolnosti ili jednostavno ideologije i politike u (naizgled) neutralnome ili u njegovoj pozadini. → •

No abstract

Namen pričujočega članka je na kratko orisati problematiko medievalizma in medievistike, in sicer v časovnem razponu od njunih začetkov, ali natančneje vzpostavitve, v devetnajstem stoletju do vključno prve polovice dvajsetega stoletja. V ospredju bodo predvsem tiste bistvene premene oziroma vsaj minimalni zasuki znotraj izbranega polja, ki naj jih tu zaenkrat povzame premik od Johna Ruskina h Gilbertu Keithu Chestertonu, ki na sebi lasten in vsekakor širše pomenljiv način povzame in zasuka Ruskinovo dediščino, s tem pa dediščino, grobo rečeno, celotnega devetnajstega stoletja (Simmons, 2001, 131-143). 1 1 Chene Heady, Heraldry and Red Hats: Linguistic Skepticism and Chesterton's Revision of Ruskinian Medievalism. Kot je razvidno že iz naslova (»linguistic skepticism«), gre predvsem za vprašanje jezika oziroma znakovnih sistemov, kot temu pravi Chesterton. Glede na dostopnost del velja opozoriti na paralelno branje Chestertona (1961) in Ruskina (1979). Premik iz devetnajstega v prvo polovico dvajsetega stoletja, ki ga tu na lasten način osvetljujem, bi sam poimenoval Ruskin/Chesterton. Pričujoči članek ni še ena izmed številnih analiz njunih del. Interpretacija Chena Headyja služi kot osnova za bolj razširjen razmislek o problematiki, ki jo je nakazal avtor omenjenega članka.