Urbanističnemu terminološkemu slovarju na potJezik je živ organizem, zato je slovar presek besedja, ki je v tistem času dovolj razvito, uporabljano in jezikovno nesporno, da postane del knjižnega jezika. To velja tudi za terminologijo, ki je še zlasti podvržena spremembam -zaradi novih znanj in dognanj, prevzemanja terminov iz tujih jezikov, pa tudi zaradi zamiranja starih in ne več uporabljanih poimenovanj.Terminološki slovar s področij urbanizma in prostorskega načrtovanja je v tem trenutku prepotreben pripomoček, saj smo nanj čakali vse od prvega slovarja, ki ga je pripravila Iva Železnikar na Urbanističnem inštitutu Slovenije leta 1975. Žal od takrat mnogi poskusi, da bi prišli do novejšega slovarja, niso doživeli zaključka.Slovar, ki je pred nami, je še posebej zahtevno delo, saj je stroka urejanja prostora interdisciplinarna in uporablja številne termine s specialnih področij -arhitekture, gradbeništva, krajinske arhitekture, geografije, geodezije, prava, komunalnega gospodarstva, prostorske ekonomije ter sociologije, ekologije, umetnostne zgodovine in informatike -da naštejem nekaj pomembnejših. Avtorji so s pravo mero vključili tiste termine z drugih specialnih področij, ki se v urejanju prostora največ uporabljajo. Poleg tega je bilo v slovar potrebno vključevati nove pojme, pogosto s poslovenjenjem iz tujih jezikov, zlasti iz angleščine. Avtorji so se izognili skušnjavi, da bi kovali nove, povsem slovenske izraze, saj bi bilo to v današnjem globaliziranem svetu mednarodno znanih in priznanih izrazov povsem neumestno. V terminologijo se v posameznih obdobjih vrinjajo tudi povsem modni, trendovski izrazi, zato je bilo potrebno izluščiti termine, ki imajo trajen pomen, in zavreči tiste, ki so le modna muha.Tvorci slovarja so vanj vključili tudi naslove temeljnih listin iz urbanizma. Atenska listina, Agenda Habitat in podobni dokumenti so dovolj pomembni, da so jim dali mesto v slovarju in jih razložili.Kar nekoliko presenetljivo je, da so avtorji vključili številne termine iz veljavne zakonodaje in še nekaj iz zakonske materije polpreteklega obdobja. Tak pristop je dobrodošel, saj pomaga uporabniku, da se znajde v nepregledni množici, lahko celo rečemo zmešnjavi izrazov na področjih prostorskega in okoljskega prava. Pokaže se, da ima le malo to vrstnih terminov daljšo življenjsko dobo, nekateri pa vendarle ostanejo -recimo urbanistični načrt, zazidalni načrt. ZahvalaUrbanistični inštitut RS se zahvaljuje vsem avtorjem, prevajalcem, recenzentom, ilustratorka m, oblikovalcem in drugim sodelavcem ter Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, posebej dr. Marjeti Humar, za sodelovanje pri zasnovi, pripravi, pregledu in oblikovanju slovarja. Slovar 23 akumulacíjski bazén A skupina, ki pride v novo družbeno okolje, temu prilagodi in prevzame njegov način delovanja PRIM.: akulturácija, asimilácija, struktúrna asimilácija ANG.: ethnic accomodation akrópola -e ž v stari Grčiji utrjen del mesta s svetišči, gledališči, navadno zgrajen na strateško zavarovani vzpetini ANG.: acropolis aksonometríja -e ž način...